Posamezniki, ki začenjajo podjetniško pot, se najprej srečajo z vprašanjem, katero pravnoorganizacijsko obliko izbrati za uresničitev svoje ideje. Odločitev je odvisna od tega, katera organizacijska oblika podjetniku omogoča preprosto in pregledno poslovanje  ob optimizaciji upravljavskih stroškov in davčno-socialne obremenitve ter hkrati zagotavlja ustrezno socialno varnost.

V knjigi najdete odgovore na številna vprašanja, ki se postavljajo posameznikom pri odločanju za podjetniško pot, med njimi:
• Ali ustanoviti enoosebno d. o. o. ali registrirati s. p.?
• Kako poteka preoblikovanje s. p. v d. o. o.?
• Kje najti ustrezne zunanje vire financiranja?
• Ali lahko izbiram med različnimi stopnjami socialne varnosti?
• Kako optimizirati obdavčitev?
• Pri kateri višini dohodka je enoosebna d. o. o. bolj smiselna od s. p.?
• Kako je s prenehanjem opravljanja podjetniške dejavnosti?

Knjiga podaja celovito in pregledno pravno-ekonomsko primerjavo med s. p. in enoosebno d. o. o. Obravnava temeljne korporacijske značilnosti obeh oblik družb. Prikaz bistvenih značilnosti je zaokrožen s poglavjem o mogočih virih financiranja zagona, delovanja in rasti podjetja, zajeta pa so tudi vprašanja lastniškega in dolžniškega financiranja malih in srednje velikih podjetij. V osrednjih poglavjih knjige so predstavljeni socialni in davčni vidiki primerjave obeh statusnih oblik ter posebnosti prenehanja posameznega gospodarskega subjekta.

Knjiga je zasnovana praktično in ilustrativno, poleg tega pa tudi poglobljeno analizira številne teoretične vidike pozitivnopravne ureditve opravljanja podjetniške aktivnosti.

Nazornost knjige povečujejo praktični primeri, informativni izračuni in grafični prikazi. Dodani so najpomembnejši in najpogosteje uporabljeni obrazci ter vzorci za ustanovitev in delovanje s. p. in enoosebne d. o. o.

Namenjena je:
• praktikom pri odločitvah na njihovi podjetniški poti,
• teoretikom, ki želijo bolje spoznati bistvene pravno-ekonomske vidike podjetništva v enoosebni d. o. o. ali s. p, 
• študentom prava, ekonomije in drugih smeri, ki želijo razumeti pravno-ekonomsko kompleksnost podjetništva v Sloveniji.

Mag. Matevž Rašković in Jaka Cepec, univ. dipl. pravnik,
asistenta na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani

Malo gospodarstvo in podjetništvo v Sloveniji

Po podatkih AJPES v Sloveniji približno 98,5 odstotka realnega sektorja − gledano po številu subjektov − sestavljajo mala in srednje velika podjetja (MSP), med njimi pa je največ t. i. mikro podjetij z do 9 zaposlenimi. Če k temu prištejemo še samostojne podjetnike, lahko rečemo, da podjetniške aktivnosti v različnih pravnoorganizacijskih oblikah z do 9 zaposlenimi pomenijo najpomembnejši segment slovenskega gospodarstva. V njem je izpeljanih 70 do 80 odstotkov vseh poslovnih transakcij, zaposluje pa 50 do 60 odstotkov aktivnega prebivalstva.

Po zadnjih podatkih Global Entrepreneurship Monitor za leto 2008 se Slovenija po vključenosti prebivalstva v podjetniške aktivnosti uvršča v spodnjo tretjino med 43 evropskimi in svetovnimi državami, z le 11,8-odstotno vključenostjo prebivalstva v starosti od 18 do 64 let (Grčija npr. 21,9 odstotka, Makedonija 24,8 odstotka). K temu vsekakor pripomore ne preveč privlačno poslovno okolje, saj raziskava Svetovne Banke Doing Business Slovenijo v letu 2010 uvršča šele na 53. mesto po privlačnosti njenega poslovnega okolja. Na drugi strani k zadržanosti Slovencev do podjetništva delno prispevajo tudi nekatere sociokulturne značilnosti, zlasti visoka stopnja izogibanja negotovosti oz. tveganju, prevladujoči kolektivizem (in ne individualizem) ter prevlada "ženskih" vrednot (npr. družina, solidarnost itn.). Hkrati velja poudariti, da je naklonjenost podjetništvu predvsem zaradi ekonomske nujnosti obratno sorazmerna s stopnjo gospodarske razvitosti, zlasti na področju t. i. zgodnjih podjetniških aktivnosti (t. i. indeks TEA). Tako se večji del podjetnikov v razvitih državah za podjetništvo odloča predvsem zaradi priložnosti (v Sloveniji je delež med podjetniki 68,2 odstotka, na Danskem npr. 86,1 odstotka). Pri tem pa je mogoče najbolj zaskrbljiv podatek, da se namerava v prihodnjih treh letih s podjetništvom na novo ukvarjati le 7 odstotkov prebivalstva v starosti 18 do 64 let, v primerjavi z 21 odstotki npr. v Turčiji.

Vloga pravnoregulativnega okolja

Pri odločanju posameznikov za podjetništvo pa je zelo pomembno tudi pravnoregulativno okolje, ne samo v zvezi z ustanovitvijo podjetja, preoblikovanjem ali prenehanjem podjetniških aktivnosti, temveč tudi v zvezi z davčnimi obveznostmi in socialno varnostjo. Razlog za izogibanje podjetniški aktivnosti je lahko tudi nepreglednost davčne zakonodaje in zakonodaje s področja socialnih prispevkov ter težavnost odločitve o primerni pravnoorganizacijski obliki za opravljanje podjetniških aktivnosti.

V praksi se primerjava prednosti in slabosti pravnoorganizacijskih oblik samostojnega podjetnika ter enoosebne d. o. o. najpogosteje osredinja na primerjavo davčnega položaja, ne pa tudi na vidik socialnih prispevkov in socialne varnosti. Tako je npr. najpogostejša ugotovitev, da je efektivna davčna stopnja, po kateri je obdavčen dobiček v d. o. o., nižja od tiste, po kateri je obdavčen dobiček s. p. To sicer drži, vendar pa se pri presojanju efektivne stopnje obdavčitve d. o. o. pogosto upošteva samo obdavčitev dobička družbe, pozablja pa se na obdavčitev družbenika iz naslova dohodka iz kapitala (izplačani dobiček) in obdavčitev morebitnega dohodka družbenika iz naslova pogodbe o poslovodenju (podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi). Hkrati taka primerjava v celoti zanemari vprašanje socialne varnosti in socialnih prispevkov. Analiza pokaže, da sta prav višina socialnih prispevkov in obseg pravic iz tega naslova izredno pomembna dejavnika pri primerjavi samostojnega podjetnika z enoosebno d. o. o. Višina socialnih prispevkov pri samostojnem podjetniku je namreč določena v osmih razredih, ki so odvisni od doseženega dohodka samostojnega podjetnika, medtem ko ima družbenik v enoosebni d. o. o. možnost odločanja o višini izplačane plače oziroma dohodka na podlagi podjemne pogodbe, s čimer posredno vpliva tudi na višino socialnih prispevkov (ki se plačujejo kot odstotek od izplačanega dohodka družbenika) ter s tem vsaj delno tudi na obseg socialne varnosti (npr. višino pokojnine).

Za ponazoritev grafično predstavljamo primer celovite davčno-socialne obremenitve podjetniških aktivnosti samostojnega podjetnika ali enoosebne d. o. o., ki bi jo lahko poimenovali tudi "efektivna obremenitev". Slika prikazuje delež (količnik) t. i. preostalega dohodka, ki ostane podjetniku po poravnavi vseh davčnih in socialnih obveznosti v skladu z njegovim dohodkom oz. dohodkom družbe.

 
Vir: Cepec, Ivanc, Kežmah, Rašković: Pot v podjetništvo, s. p. ali d. o. o., GV Založba, 2010, str. 248.
Krivulja 1 (siva neprekinjena krivulja) prikazuje gibanje količnika preostanka dohodka za d. o. o., Krivulja 2 (črna neprekinjena krivulja) pa prikazuje gibanje količnika dohodka za s. p., ki je močno pod vplivom predpisane višine socialnih prispevkov, razvrščenih v osem razredov. Vidimo lahko, da je v primeru, da si družbenik v d. o. o. izplačuje mesečno dohodek v obsegu povprečne slovenske plače, položaj s. p. z vidika količnika preostanka dohodka ugodnejši za s. p. do dohodka (prihodki – odhodki) nekaj manj kot 35.000 EUR, nad to mejno vrednostjo pa se položaj prevesi v prid enoosebni d. o. o.
Podrobnejše izračune in primerjave davčno-socialnega položaja samostojnega podjetnika in enoosebne d. o. o. lahko z ilustrativnimi izračuni in grafičnimi prikazi pri različnih višinah dohodkov in izplačane plače najdete v knjigi Pot v podjetništvo, s. p. ali d. o. o., GV Založba, 2010.