Prosti pretok blaga je prva svoboščina notranjega trga EU in  je tudi najbolj razvita –z vidika sodne prakse in z vidika zakonodaje EU. Ekonomska vrednost prostega pretoka blaga je velika, saj države članice EU med seboj izmenjajo večinski delež blagovne proizvodnje. Raziskave trga kažejo, da imajo podjetja kljub vsemu še zmeraj velike težave pri dostopanju na trg drugih držav članic, kar je posledica nepoznavanja pravil v podjetjih in državnih organih.

Knjiga obravnava:
- idejo svobodne trgovine in prost pretok blaga v EU,
- prepoved carin in dajatev z enakim učinkom,
- prepoved diskriminatorne obdavčitve blaga,
- prost pretok blaga v neharmoniziranih sektorjih (prepoved količinskih omejitev na uvoz, načelo medsebojnega priznavanja proizvodov, pravila o okoliščinah trgovanja z blagom, prepoved količinskih omejitev na izvoz, opravičila za količinske omejitve),
- prost pretok blaga v harmoniziranih sektorjih,
- proizvodne standarde v povezavi s prostim pretokom blaga,
- državne monopole ekonomske narave,
- prost pretok specifičnih vrst blaga (motornih vozil, igralniških naprav, orožja, obrambnih proizvodov in predmetov z dvojno rabo, predmetov kulturne dediščine, vzporedni uvoz zdravil in jedrski skupni trg),
- postopke v primerih ovir prostemu pretoku blaga,
- vlogo držav pri urejanju notranjega trga,
- skupno trgovinsko politiko EU do držav nečlanic (carinsko pravo EU ter netarifne ovire zunanje trgovine EU).

Knjiga sistematično in pregledno obravnava področja pretoka blaga v Sloveniji. Namenjena je
 - podjetjem, ki čezmejno delujejo na področju trgovine z blagom v EU (uvoznikom blaga iz drugih držav članic in izvoznikom blaga iz Slovenije v druge države članice),
- državnim organom, ki delujejo na področju tržnega prava (sodiščem, upravnim enotam, inšpektoratom, davčni in carinski upravi, zakonodajalcu, inštitutu za standardizacijo itd.),
- študentom, ki študirajo tržno pravo EU. 

Knjiga ima seznam literature in pravnih virov  ter stvarno kazalo.
Knjiga napotuje na uporabne spletnih strani, ki podjetjem omogočajo izračun carinskih obveznosti, pritožbo na Evropsko komisijo, vpogled v nacionalne predloge tehničnih predpisov držav članic, ki bi utegnili vplivati na njihovo poslovanje v teh državah, na strani, ki omogočajo ugotovitev, ali so določeni proizvodi harmonizirani na ravni EU ali ne, itd.