Evropska unija v času gospodarske krize dosega dno, zlasti glede podpore politike in javnosti evropskemu projektu. Ta položaj zahteva ustrezne prilagoditve v razmerju med institucijami EU in državami članicami, tudi na področjih, ki so doslej veljala za osrednja področja delovanja EU.

Decentralizacija notranjega trga EU nasprotuje temeljnim usmeritvam zakonodaje in sodne prakse EU v prejšnjih dveh desetletjih, potrebna pa je zaradi zahtev po povečanju demokratične legitimnosti EU. Gospodarska kriza je razširila protekcionizem držav članic in zamajala temeljne institute prava EU, vključno z notranjim trgom. Zaradi tega je povečanje avtonomije držav članic na področjih, ki so sicer veljala za pridržana institucijam EU, bolj smiselno kot kdaj prej.

Delo raziskuje pravne temelje za decentralizacijo urejanja notranjega trga EU in pojasnjuje, da ta ne pomeni nujno delitve trga, ampak je odsev bolj zrelega pristopa k notranjemu trgu, na katerem posamezne ravni oblasti sodelujejo in se ne izključujejo. Avtorica izhaja iz dejstva, da mora pravo zagotavljati ustrezno varstvo raznolikih vrednot v družbi, tako ekonomske učinkovitosti kot tudi nacionalne tradicije in kulture. Vzpostavitev povezanega globalnega trga in tržna deregulacija pospešujeta spremembe znotraj Evropske unije in zunaj nje ter pravu postavljata nove izzive.