• Ali moramo kot žrtve doživeti strogo kaznovanje storilca, da nam je lažje pri duši?
• Ali bolečina drugega lahko deluje terapevtsko in pomirjujoče na nas, ki trpimo, ali pa je to znak, da je z nami nekaj narobe?
• Je vedenje, ki je za večino nedopustno, opravičljivo za posameznike, ki vzamejo pravico v svoje roke?
• Je zlo, ki ga v imenu žrtve prizadenemo drugemu, dopustno ali moralno utemeljeno?
• Smo sposobni storilca kdaj uzreti kot žrtev preteklega časa, ki skorajda ni imela druge izbire?

Zbirka esejev z naslovom Kult žrtve je zemljevid golih otokov naše vesti. Ponuja odgovore na vprašanja in odpira številna nova. Odgovori niso enoznačni. Morda je še najbolj dragocen napotek, zapisan v uvodu. Do odgovorov se lahko dokopljemo le po trnovi poti, ki vodi skozi nas. Večina raje hodi po udobnih, asfaltiranih, ki pa so brez razgleda. A se mu zlahka odpovemo, ker ona druga pokrajina ni vselej lepa. Včasih je prav grozljiva.

Vsebina

1. Institucije kot žrtve

1.1. Mati Slovenija kot žrtev ali Slovenec sem

1.2. Veterani vojne za Slovenijo

1.3. Katoliška cerkev kot žrtev

2. Kult žrtve pri Primorcu

3. Wiesenthal in problem žrtve

4. Združene države Amerike kot žrtev

4.1. žrtev zunanjih sovražnikov

4.2. Amerika kot žrtev domačega kriminala

4.2.1. Primera Faye Tucker in Timothyja McVeigha

5. žrtev v medijih

6. Moč žrtve v literaturi

6.1. Uvod

6.2. David H. Lawrence: Sinovi in ljubimci

6.3. Cankarjeva mati kot žrtev

6.4. Jože Plečnik in Emilija Fon

7. Božanstvo kot žrtev