Detektivska dejavnost in zasebno varovanje se urejata v javnem interesu zaradi varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov, tretjih oseb, detektivov in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost.

Detektivska dejavnost in zasebno varovanje se v Sloveniji opravljata že drugo desetletje. Obe področji sta bili normativno prvič urejeni leta 1994. Zakona sta bila odtlej večkrat spremenjena in dopolnjena, zaradi česar sta postala nenatančna in dvoumna, prenovo pa so narekovale tudi spremembe v obeh dejavnostih. Izhodišče za pripravo strateških, institucionalnih, nadzornih in normativnih sprememb na področju razvoja detektivske dejavnosti in zasebnega varovanja je bilo sprejetje Strategije zasebnega varstva v letu 2010.

Nova zakona, Zakon o detektivski dejavnosti (ZZD-1) in Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1), sta bila objavljena v Ur. l. RS, št. 17/2011. Veljati sta začela 16. marca.
Nova zakona ne odstopata od ciljev in načel dosedanjih predpisov ter pomenita nadaljevanje dosedanje prakse. Prinašata spremembe pri opravljanju dejavnosti, saj po novem za gospodarske družbe in fizične osebe odpravljata nepotrebne administrativne ovire, hkrati pa bolj določno in natančno opredeljujeta pogoje za opravljanje dejavnosti. Odpravljene so nekatere nejasnosti in pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri uporabi prej veljavnih zakonov in na katere je opozorila sodna praksa.
Zakon o detektivski dejavnosti pomeni tudi uskladitev s pravom EU, saj detektivska dejavnost ni bila izločena iz direktive, ki ureja enotni notranji trg EU, kakor velja za dejavnost zasebnega varovanja.

Avtorji komentarja so sodelovali v vseh fazah priprave zakonov, poleg tega pa poznajo sodno prakso in ustavne odločitve, saj so bili pripravljavci odgovorov na sodne ali ustavne zahteve.
Pomagati želijo pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo uporabniki zakonov v praksi, zato bodo komentarji k posameznim členom vsebinski, s predlogi rešitev in ustreznega ravnanja. 

Kakovost komentarja zagotavlja poglobljena obravnava na podlagi:
− večletnih izkušenj pri uporabi (pri ZZasV tudi na podlagi odločb Ustavnega sodišča RS) prej veljavnih zakonov,
− spremljanja težav ob uveljavljanju zakonskih določb,
− poznavanja rešitev, ki jih je oblikovala sodna praksa, ki je vključena v komentar obeh zakonov.

 
V podrobnem komentarju Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) po členih najdete:
• pojasnila sprememb in razlogov zanje,
• primerjave s tujo zakonodajo,
• upravičenja in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in samostojnih podjetnikov posameznikov,
• navezave na mednarodne predpise (direktive Evropske unije),
• opredelitev Detektivske zbornice Republike Slovenije kot pristojnega organa za podeljevanje in odvzemanje licenc,
• pogoje za opravljanje detektivske dejavnosti in odvzem licence,
• pogoje za opravljanje detektivske dejavnosti tujih detektivov,
• povezave z drugo zakonodajo (zakon o notranjem trgu, zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij reguliranih poklicev in dejavnosti, zakon o varstvu osebnih podatkov),
• sodno prakso, ki se je v zadnjih petih letih oblikovala ob uporabi zakona na slovenskih sodiščih, ter sodno prakso Sodišča Evropske unije (oziroma prej Sodišča Evropskih skupnosti).

V podrobnem komentarju Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-1) po členih najdete:
• pojasnila sprememb in razlogov zanje,
• primerjave s tujo zakonodajo,
• natančne opredelitve posameznih izrazov in njihov namen,
• pristojnosti posameznih organov,
• pogoje za opravljanje zasebnega varovanja,
• ukrepe in dolžnosti varnostnega osebja,
• pogoje za opravljanje zasebnovarnostne dejavnosti tujih oseb,
• povezave z drugo zakonodajo (zakon o zaposlovanju, predpisi o varstvu osebnih in tajnih podatkov, zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah),
• sodno prakso, ki se je v zadnjih petih letih oblikovala ob uporabi zakona na slovenskih sodiščih.

Knjiga je namenjena sodnikom, odvetnikom, notarjem, pravobranilcem in tožilcem, zasebnim detektivom, družbam za zasebno varovanje, zaposlenim na Detektivski zbornici RS in Zbornici za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, zaposlenim na ministrstvih, v upravnih enotah v večjih gospodarskih družbah ter študentom.