Za odločanje o dveh temeljnih človekovih pravicah, o pravici do varstva osebnih podatkov in o pravici dostopa do informacij javnega značaja, je pristojen Informacijski pooblaščenec.
Na področju varstva osebnih podatkov nadzoruje kar okrog 100.000 pravnih oseb zasebnega prava in okrog 4000 pravnih oseb javnega prava.

Pristojnosti Informacijskega pooblaščenca so zapisane v zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, zakonu o varstvu osebnih podatkov in zakonu o Informacijskem pooblaščencu.

Uvodna pojasnila bodo zavezancem po ZDIJZ in obdelovalcem osebnih podatkov pomagala pri delu in sprejemanju odločitev, saj so v njih predstavljeni vsi pomembnejši vidiki vseh treh zakonov.

V knjigi so objavljeni:

-Zakon o Informacijskem pooblaščencu (ZInfP), Ur. l. RS, št. 113/2005
-Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), Ur. l. RS, št. 86/2004
-Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), Ur. l. RS, št. 96/2005, 28/2006
-Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, Ur. l. RS, št. 76/2005
-Pravilnik o metodologiji vodenja registra zbirk osebnih podatkov, Ur. l. RS, št. 28/2005
-Pravilnik o pridobivanju potrebnih informacij za odločanje o iznosu osebnih podatkov v tretje države, Ur. l. RS, št. 79/2005
-Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta, o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov
UL L 281, 23. 11. 1995
-Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta, o ponovni uporabi informacij javnega sektorja, UL L 345 , 31.12. 2003