Enajsta novela Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K, Uradni list RS, št. 29/2011) je od vseh dosedanjih novel najobsežnejša in  najbolj radikalna, saj je korenito posegla v koncept dosedanje zakonske ureditve kazenskega postopka. Temeljni cilj novele je učinkovitejša izvedba kazenskih postopkov z uvedbo skrajšanih oziroma poenostavljenih postopkov. Sicer pa se s to novelo ZKP tudi usklajuje s tremi odločbami Ustavnega sodišča, z novelo Kazenskega zakonika (KZ-1B) in nekaterimi drugimi zakoni ter odpravljajo pravne praznine in pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi.  
V knjigi je objavljeno besedilo zakona z vidnimi spremembami.
V uvodnih pojasnilih je prikaz najpomembnejših sprememb, ki jih prinaša novela ZKP-K glede temeljnih načel kazenskega postopka, poteka predkazenskega in kazenskega postopka in postopka  pri mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah. Podrobneje so prikazani trije novi procesni instituti, ki jih uvaja novela in ki naj bi omogočali hitrejši potek kazenskih postopkov. Gre za predobravnavni narok, sporazum o priznanju krivde in narok za izrek kazenske sankcije.
Na predobravnavnem naroku obdolženec pred sodnikom izjavi, ali krivdo po obtožbi priznava. Če krivdo zanika, se na tem naroku zagotovijo potrebni pogoji, da bo lahko glavna obravnava potekala hitreje.  Ugotovi se bistvo „spora“ med strankama, stranki pod sankcijo prekluzije predlagata dokaze, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi, predlagata izločitev nedovoljenih dokazov in druge procesne predloge. O teh predlogih strank odloči sodnik na predobravnavnem naroku in določi datum glavne obravnave. S sporazumom o priznanju krivde, ki ga lahko državni tožilec sklene z obdolžencem, se motivira obdolženca, da za „nagrado“ za priznanje dobi milejšo kazen, kot bi mu bila izrečena v rednem kazenskem postopku. S tem institutom se tako uvaja možnost konsenzualnega reševanja tudi najtežjih kazenskih zadev, vendar pod določenimi strogimi pogoji in varovalkami za obdolženca. Če obdolženec na predobravnavnem naroku krivdo prizna – samoiniciativno, na podlagi sklenjenega sporazuma z državnim tožilcem, ali ker sprejme v obtožnem aktu predlagano kazen – in sodišče to priznanje sprejme, se namesto glavne obravnave opravi narok za izrek kazenske sankcije, na katerem se izvajajo samo dokazi, potrebni za izrek sankcije.