Prvi slovenski Zakon o kazenskem postopku, ki velja od 1.1.1995, je bil doslej že desetkrat noveliran, nazadnje septembra 2009 z novelo ZKP-J.  Največkrat sta bila razloga za spremembe zahteva po uskladitvi zakona z odločbami Ustavnega sodišča in potreba po večji učinkovitosti kazenskih postopkov.

S spremembami, ki so sledile odločbam Ustavnega sodišča, se je povečala kontradiktornost kazenskega postopka, s tem pa se je krepilo tudi jamstvo ustavno zagotovljenih pravic in temeljnih svoboščin obdolženca. Za uresničitev potrebe po večji učinkovitosti kazenskih postopkov pa so bila dana nova pooblastila državnim represivnim organom pri odkrivanju in dokazovanju kaznivih dejanj, s čimer se je krepila tudi varstvena funkcija kazenskega postopka. Čeprav se osnovni koncept zakonske ureditve kazenskega postopka ni bistveno spremenil, se veljavni ZKP že v marsičem pomembno razlikuje od prvotnega. Novele ZKP so namreč številna postopkovna vprašanja, pa tudi zelo pomembne procesne institute, vsebinsko spremenile oziroma povsem na novo uredile.

V uvodnih pojasnilih so prikazane najpomembnejše spremembe, ki so jih glede ureditve kazenskega postopka prinesle novele ZKP-G, ZKP-H, ZKP-I in ZKP-J.

Gre za prikaz spreminjanja ZKP po letu 2004, to je v času, odkar je pri naši založbi izšel Zakon o kazenskem postopku s komentarjem istega avtorja.