Anže Erbežnik

Problem dogmatične absolutizacije ekskluzije

Kazensko procesno pravo

Nedavno je bilo mogoče zaslediti prispevek v zvezi z bombnim napadom na gorenjsko policijo. Pri tem se je obramba po navedbah časopisa sklicevala na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) z navedbo, da »zapisnik brisa ustne sluznice datira v leto 2005, ko so mu ga odvzeli za kaznivo dejanje, za katerega pa ni bil nikoli obsojen, za povrh je bil takrat še mladoleten. Uporaba takega dokaza pa je po sodbi iz Strasbourga iz leta 2008 nedovoljena in Slovenija mora spoštovati evropsko zakonodajo.« Podrobnosti te zadeve ne poznam, vendar to jemljem kot izhodišče za ponazoritev problematike slovenskega pojmovanja ekskluzije nezakonitih dokazov. Tako bom v nadaljevanju predstavil sodbo ESČP v zadevi S. in Marper proti Združenemu kraljestvu, za katero domnevam, da se je obramba nanjo sklicevala. Hkrati želim prikazati, da ugotovljena kršitev po presoji ESČP nujno ne zahteva izločitve dokaza, temveč je to odvisno od dodatnih okoliščin. Sklenil bom s kritično obravnavo slovenskega koncepta absolutne ekskluzije. ...