dr. Vesna Bergant Rakočević

Smrdokavrina modra razsodba (ali kaj (z)more pravo)

Ad hoc

To je neka stara arabska pravljica (brez oklepaja, tega sem dodala iz razlogov, ki bodo – upam – jasni pozneje), gre pa takole. Nekoč je živel zajček, ki si je pod drevesom izkopal svoj brlog. V drevesnem duplu je gnezdila vrana, postala sta prijatelja in lepo sta živela. Vendar je zajček nekega dne nekam odšel. Dolgo ga ni bilo nazaj, vrano je skrbelo, ni vedela, kaj naj si misli. V njegov brlog se je vselil drug zajček. Kar dobro se je že navadil, ko se na vsem lepem prvi zajček vrne in želi svoj brlog nazaj. Vname se prepir, saj tudi drugi zajček zlepa ne da svojega doma, in vrana ju napoti k smrdokavri, ki slovi po svoji modrosti, da reši njun spor. Prideta zajčka tja (si in ius vocat, ito?) in smrdokavra posluša njune besne argumente, nato premišljuje in končno razglasi svojo modro razsodbo: skupaj in v slogi bosta zajčka živela v skupnem brlogu! (Zajčka se vrneta in živita srečno do konca svojih dni.) ...