mag. Benjamin Flander

Enigma o pravni državi

Teorija prava

Enigma o pravni državi gre takole: nekateri menijo, da imamo kratko malo dve – eno za t. i. malega človeka, drugo za elite. To menda ni značilno »le za nas«, temveč velja na splošno in povsod. Z (na videz) drugega univerzuma pravne učenosti izvemo, da vendarle nimamo dveh, temveč eno samo (»Če imaš dve, nimaš nobene …«). Iz enega ali dveh primerov naj ne bi smeli sklepati, da se družbena moč, status in denar odražajo tudi v njenih načelih, institutih in postopkih. Ta razlaga ne prepriča tistih, ki menijo, da imamo sicer res eno samo, da pa ima ta neredko dva obraza. Da skratka za vse ni povsem enaka. Da imajo ljudje s takimi ali drugačnimi privilegiji v družbi v njej pogosto drugačen položaj, če jih primerjamo z ljudmi brez privilegijev in tem bolj z ljudmi z družbenega dna. Da tistih s privilegiji neredko sploh ne zaobjame. Da je do njih prizanesljivejša, ker lahko lažje in hitreje uresničijo svoje interese in pravice. Da ne nazadnje tisti s privilegiji nanjo (na njene značilnosti in procese) celo neposredno vplivajo. Načeloma imamo torej dva pogleda: prvega, ki vidi dvojno (se pravi, ne najbolje), in drugega, ki ugotavlja, da »Slovenija nedvomno je pravna država, da pa bi lahko bila še bolj«. Natanko tu, v tej domala samoumevni »rešitvi« enigme, se po mojem mnenju – rahlo paradoksno – skriva srž problema. ...