Avtor obravnava pravne probleme v zvezi s podjetniškim premoženjem zakoncev in ponuja teoretična izhodišča, ki bodo zakonodajalcu v pomoč pri sprejemanju zakonodaje, sodni praksi pa pri odločanju v konkretnih primerih.

Besedilo Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je nastalo v času družbene lastnine, ko podjetništvo v Sloveniji še ni bilo razvito. Po osamosvojitvi Republike Slovenije leta 1991 in sprejetju nove ustavne ureditve se je podjetništvo začelo pospešeno razvijati. Opravljanje podjetniške dejavnosti že od začetka ni le v domeni samskih oseb, ampak se z njo ukvarjajo tudi osebe, ki so v zakonski zvezi (ali zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti). Premoženje nekaterih zakoncev se občutno poveča prav zaradi podjetniške dejavnosti. V teh primerih delež v podjetju praviloma zajema največji del skupnega premoženja zakoncev. Čeprav se vse več zakoncev ukvarja s podjetništvom, se zakonodajalec na to dejstvo ni odzval s spremembo oziroma dopolnitvijo zakonodaje. S pravno problematiko podjetniškega premoženja zakoncev se doslej niti pravna teorija ni poglobljeno ukvarjala.