GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Pravo in družba

Prelistaj:
View File Vzorčne strani Size: (511.54 KB)

Pravo in družba

Hrestomatija sociologije prava, 2., popravljena in dopolnjena izdaja

Urednik: dr. Albin Igličar
Avtorji: Eugen Ehrlich, dr. Jože Goričar, Georges Gurvitch, Jürgen Habermas, dr. Albin Igličar, Niklas Luhmann, Max Weber, dr. Anton Žun
Prevod: Amalija Mergole Maček

z DDV: 58,00 EUR brez DDV: 52,97 EUR
-
+
Vezava: trda
ISBN: 978-961-247-269-6
Št. strani: 350
Leto izdaje: 2014
 

Stara modrost uči: Ubi societas, ibi ius – kjer je družba, tam je pravo. Prav tako izkušnja vsakega posameznika kaže, da pravo oklepa življenje slehernika od rojstva do smrti; pravzaprav že malce pred rojstvom (pravice zarodka) in še malo po smrti (dedovanje). Pravo torej nastopa kot nujni, seveda pa ne še zadostni, pogoj za obstoj družbe in posameznika.

Te preproste resnice so poglobljeno in sistematično naprej razvijali v začetku dvajsetega stoletja veliki umi družboslovne misli: Ehrlich, Weber, Gurvitch, Luhmann in Habermas. V slovenskih logih sta jih povzemala in dopolnjevala Goričar in Žun. Ehrlich je govoril o »živem pravu«, ki deluje v medčloveških odnosih. Weber je raziskoval stopnjo verjetnosti, da se bodo ljudje v vsakdanjem življenju ravnali po pravnih normah. Gurvitch je proučeval nastajanje pravnih norm od najmanjših človeških združenj – skupin, do največjih oblik združevanja – globalnih družb. Luhmann je izpostavil postopke oblikovanja pravnih norm kot pogoj njihove družbene sprejemljivosti oziroma legitimnosti. Habermas je videl v pravu sredstvo komunikacije v družbenih odnosih. Goričar in Žun pa sta poskrbela, da je slovensko družboslovje šlo v korak z »duhom časa« tudi pri vprašanjih družbenih izvorov in družbenih učinkov pravnih norm.

V knjigi lahko preberemo najbolj tipične odlomke iz znanstvenih del omenjenih avtorjev. V tem izboru – hrestomatiji – sociologije prava so v slovenskem prevodu dostopna besedila, ki jih v celoti lahko beremo le v svetovnih jezikih oziroma – ko gre za Goričarja in Žuna – v že zelo starih in težko dostopnih revijah. V knjigi najdemo temelje in izhodišča za nadaljnje vpoglede v zapletene procese nastajanja in izvrševanja pravnih norm. S poznavanjem del klasikov je lažje odgovarjati na sociološkopravna vprašanja našega časa.

Prelistaj:
View File Vzorčne strani Size: (511.54 KB)
dr. Albin Igličar

Albin Igličar je bil rojen 2. 5. 1947 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Škofji Loki je leta 1970 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti ter leta 1977 dosegel doktorat pravnopolitičnih znanosti na Univerzi v Ljubljani. Po diplomi se je najprej zaposlil kot asistent na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, nato pa prešel na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je bil leta 1988 izvoljen za rednega profesorja za predmeta sociologija prava ter zakonodajni proces in nomotehnika.

 Na pedagoškem in  znanstvenoraziskovalnem področju se ukvarja predvsem s problematiko delovanja zakonodajnih, pravosodnih in upravnih institucij, nomotehniko ter vprašanji socialnih izvorov in socialnih učinkov pravnih norm. Te probleme je preučeval tudi kot nosilec in sodelavec več raziskovalnih projektov. V svojem učiteljskem in raziskovalnem delovanju je iz okvirov obče sociološke teorije zasnoval sociologijo prava kot samostojen predmet v študijskem programu Pravne fakultete v Ljubljani. Albin Igličar je avtor več knjižnih monografij ter več kot tristo člankov in znanstvenih razprav s področja razmerij med družbo in pravom.

Na ljubljanski pravni fakulteti je v letih 1989 do 1993 opravljal funkcijo prodekana in nato dekana fakultete, v letih 2004 do 2009 je bil član Sodnega sveta RS. Tri mandatna obdobja  je deloval v Svetu RS za visoko šolstvo, kjer je vodil komisijo za družboslovno in humanistično področje. Je predstojnik Katedre za teorijo in sociologijo prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (2013). V minulih letih je bil tudi član nekaterih strokovnih komisij za pripravo nove zakonodaje s področja lokalne samouprave, visokega šolstva, lobiranja in državnozborskega poslovnika ter član strokovne skupine ustavne komisije za slovensko ustavo iz leta 1991 ter njenih poznejših sprememb in dopolnitev.



Eugen Ehrlich


dr. Jože Goričar


Georges Gurvitch


Jürgen Habermas


dr. Albin Igličar

Albin Igličar je bil rojen 2. 5. 1947 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Škofji Loki je leta 1970 diplomiral na ljubljanski pravni fakulteti ter leta 1977 dosegel doktorat pravnopolitičnih znanosti na Univerzi v Ljubljani. Po diplomi se je najprej zaposlil kot asistent na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo, nato pa prešel na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je bil leta 1988 izvoljen za rednega profesorja za predmeta sociologija prava ter zakonodajni proces in nomotehnika.

 Na pedagoškem in  znanstvenoraziskovalnem področju se ukvarja predvsem s problematiko delovanja zakonodajnih, pravosodnih in upravnih institucij, nomotehniko ter vprašanji socialnih izvorov in socialnih učinkov pravnih norm. Te probleme je preučeval tudi kot nosilec in sodelavec več raziskovalnih projektov. V svojem učiteljskem in raziskovalnem delovanju je iz okvirov obče sociološke teorije zasnoval sociologijo prava kot samostojen predmet v študijskem programu Pravne fakultete v Ljubljani. Albin Igličar je avtor več knjižnih monografij ter več kot tristo člankov in znanstvenih razprav s področja razmerij med družbo in pravom.

Na ljubljanski pravni fakulteti je v letih 1989 do 1993 opravljal funkcijo prodekana in nato dekana fakultete, v letih 2004 do 2009 je bil član Sodnega sveta RS. Tri mandatna obdobja  je deloval v Svetu RS za visoko šolstvo, kjer je vodil komisijo za družboslovno in humanistično področje. Je predstojnik Katedre za teorijo in sociologijo prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani (2013). V minulih letih je bil tudi član nekaterih strokovnih komisij za pripravo nove zakonodaje s področja lokalne samouprave, visokega šolstva, lobiranja in državnozborskega poslovnika ter član strokovne skupine ustavne komisije za slovensko ustavo iz leta 1991 ter njenih poznejših sprememb in dopolnitev.



Niklas Luhmann


Max Weber


dr. Anton Žun


Amalija Mergole Maček



  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815