GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) z razširjenimi uvodnimi pojasnili

V pripravi

Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1) z razširjenimi uvodnimi pojasnili

Razširjena uvodna pojasnila: dr. Vesna Rijavec, dr. Aleš Galič, dr. Tomaž Keresteš, dr. Tjaša Ivanc

z DDV: 146,00 EUR brez DDV: 133,33 EUR
-
+

V uvodnih pojasnilih so podrobno predstavljene novosti, uveljavljene z novim Zakonom o nepravdnem postopku.

 

Državni zbor RS je 6. marca 2019 sprejel novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1, Uradni list RS, št. 16/19), ki velja od 15. aprila 2019. V njem so določbe Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) iz leta 1986 nadgrajene tako, da bo v praksi mogoče uporabljati določbe novega Družinskega zakonika (DZ), ki se prav tako uporablja od 15. aprila 2019, saj se bodo družinskopravna razmerja odslej urejala v nepravdnih postopkih.

 

Najpomembnejše novosti, ki jih prinaša ZNP-1:

  • Stvarna pristojnost je urejena v tem zakonu.
  • Nepravdno sodišče o predhodnem vprašanju po novem lahko odloči tudi samo.
  • Tudi v nepravdnih postopkih bo mogoče vložiti dopuščeno revizijo, kar bo Vrhovnemu sodišču omogočalo poenotenje in razvoj sodne prakse na tem pravnem področju.
  • Novosti so tudi pri institutu zagovorništva otroka. Zakon daje ključno procesno vlogo v teh postopkih tudi centrom za socialno delo; ti morajo že po določbah Družinskega zakonika izvesti vsa potrebna dejanja, ki jih zahteva varstvo otrokovih pravic in koristi. To vlogo bodo udejanjali s podajanjem strokovnih mnenj, kot predlagatelji postopkov ali kot zakoniti udeleženci postopkov.
  • O družinskih razmerjih se odslej odloča po istih postopkovnih pravilih, pred istim stvarno pristojnim sodiščem (okrožnim sodiščem) in praviloma tudi pred istim pristojnim sodnikom, in ne več razdrobljeno kot doslej, ko so o nekaterih družinskopravnih vprašanjih sodišča odločala v pravdnem postopku, o drugih v nepravdnem postopku, o nekaterih pa so po pravilih upravnega postopka odločali centri za socialno delo, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in pozneje Upravno sodišče.
  • Nepravdno sodišče lahko uporabi tako procesno gradivo, ki ga pripravijo centri za socialno delo, kakor tudi izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka, če bi ponovna postavitev izvedenca v tem postopku po sodnikovi oceni pomenila hujši in z vidika varstva koristi otrok težko popravljiv zastoj v postopku ter je izvedensko mnenje iz drugega postopka relevantno tudi za ta postopek.
  • Zaradi varstva otrokove koristi lahko sodišče odloči, da se staršem ne dovoli vpogled v zapis oziroma poslušanje ali ogled posnetka. Sodišče v tem primeru v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če je nanje oprlo svojo odločitev.
  • Manjše spremembe so še pri drugih postopkih, urejenih v ZNP-1, tako da bo vplival tudi na postopke, določene v drugih zakonih.

 

 

Vezava:                trda

ISBN:                   

Št. strani:           

Leto izdaje:        2019


  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

DŠ: SI27683893

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815