GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 249,66 EUR brez DDV: 237,77 EUR
-
+

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.

Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 237,77 EUR + DDV (5 %).

Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 66,00 EUR + DDV (5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,90 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 59,80 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 98,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 5/2021

Dušan Jovanovič, Miha Bratina
Prikrita vplačila kapitala – premoženjski vložki kot podlaga povečanja premoženja družbe

  • V prispevku avtorja predstavita zanimivo pravno vprašanje kot inverzno sliko prikritih izplačil dobička/vložka (verdeckte Gewinnausschüttung), ki dejansko pomeni povečanje (in ne zmanjšanje) premoženja družbe. To ni nujno izpeljano na formalne načine povečanja kapitala družbe z vložki, ki so denarne ali stvarne narave. A contrario lahko povečamo premoženje družbe tudi s t. i. prikritimi vplačili kapitala, ki lahko imajo zaradi »prikritosti« nekaj težav v bilančnem, predvsem pa v davčnem in računovodskem pogledu. Tudi ti vložki so lahko denarne ali stvarne narave, pomenijo pa dejansko povečanje premoženja družbe, ki je koristno za upnike, vendar ima kljub svoji prikritosti lahko pozitivne posledice tudi za davčne organe. Avtorja postavita v ospredje primerljiv pravni pogled na navedeni korporacijski institut v nemški zakonodaji in praksi, ki bi lahko imel smiselno enak pomen in pravne posledice tudi v Sloveniji, s svojo umestitvijo in uporabo bi pomembno prispeval k poslovni praksi gospodarskih subjektov in njenih deležnikov, hkrati bi pomenil koristen napotek pri davčni obravnavi.

Vesna Kranjc
O razlagi pravil gospodarskega pogodbenega prava ob sodbi VSL V Cpg 734/2020 in sklepu VS RS III DoR 65/2021

  • Avtorica je v prispevku kritična do odločitve sodišča v gospodarskem sporu. Pred obravnavo konkretnih pogodbenih pogojev o pogodbeni kazni in odločitve sodišča opozori na posebnosti pri normiranju zakonskih pravil gospodarskega pogodbenega prava in na izhodišča za razlago sporne pogodbene vsebine.

Vanja Verdel Kokol
Kazenskopravni odvzem premoženjske koristi pravnim osebam

  • Prispevek obravnava institut odvzema premoženjske koristi, zlasti v povezavi z odvzemom premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, pravnim osebam. Ta ukrep se glede na svoj restitucijski namen in sistemsko umeščenost v kazensko zakonodajo ne uvršča med kazenske sankcije, temveč pomeni poseben kazenskopravni ukrep sui generis. Ukrep odvzema premoženjske koristi je v skladu z načelom izravnalne pravičnosti, da nekdo nima koristi od izvrševanja kaznivih dejanj. Osnovni namen odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi je v vzpostavitvi premoženjskega stanja, kakršno je obstajalo pred izvršitvijo kaznivega dejanja, pri čemer dobiva ta ukrep vse pomembnejše mesto pri sprejemanju kazenske sodbe. Med problematičnimi vprašanji so pogosto najpomembnejša prav tista, ki se nanašajo na vrnitev premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem. Izjema niso niti poenostavljeni postopki, ki se končajo na podlagi sporazuma o priznanju krivde oziroma priznanja krivde na predobravnavnem naroku, saj niso prav redki primeri, ko tudi v teh postopkih pride do razveljavitve ali spremembe prvostopenjske sodbe prav v delu glede odločitve o odvzemu premoženjske koristi. V prispevku so analizirani načini kazenskopravnega odvzema premoženjske koristi in pomen tega razlikovanja, vključno s pomenom načina odvzema premoženjske koristi pri sporazumevanju o krivdi. Načine, na katere je mogoče odvzeti premoženjsko korist, pridobljeno s kaznivim dejanjem, je mogoče razvrstiti glede na subjekte, ki se jim korist odvzema, in tudi glede na premoženje, ki je predmet odvzema (primarni, sekundarni in terciarni odvzem). Posebna pozornost je v prispevku poleg izhodišč o kazenski odgovornosti pravnih oseb namenjena odvzemu premoženjske koristi pravni osebi, pri čemer je lahko še posebej zapleteno vprašanje, če se ta znajde v stečajnem postopku. Kazenskopravna sodna praksa dopušča odreditev začasnega zavarovanja tudi na premoženju pravne osebe v stečaju z utemeljitvijo, da je KZ-1 glede na ZFPPIPP lex specialis in da stečajna masa ne more biti obogatena ali povečana s premoženjem, ki je na družbo prešlo protipravno; s tem delom stečajne mase se ne morejo okoristiti niti upniki. Kot pereče se zastavlja tudi vprašanje izvr­šitve odločbe o odvzemu premoženjske koristi zoper pravno osebo v stečaju. Pre­učene so možnosti opredelitve zahtevka države za odvzem premoženjske koristi, ko se ta odvzema pravni osebi v stečaju. Ali gre za strošek stečajnega postopka, za navadno terjatev, za izločitveno pravico ali je nemara terjatev podobna davčni terjatvi? Država se glede na aktualno sodno prakso lahko priglasi kot izločitvena upnica nedvomno le v primeru primarnega odvzema, to je odvzema v naravi, medtem ko sodišča priznavanje izločitvene pravice na denarju ocenjujejo kot problematično, vendar izjemoma vseeno dopustno ob ustrezni individualizaciji. Pristop, po katerem se tudi v primeru stečaja pravne osebe zagotovi izločitev sredstev, ki pomenijo protipravno pridobljeno premoženjsko korist, se zdi pravilen zaradi skladnosti z načelom, ki prepoveduje, da bi kdo imel koristi iz kaznivega (protipravnega) dejanja.

Miha Šlamberger
Razveljavitev vpisa dokapitalizacije v sodni register

  • Članek obravnava vprašanje ravnanja investitorja in organov delniške družbe v primeru razveljavitve vpisa povečanja osnovnega kapitala v sodni register po poteku roka, ki je v vpisnici določen kot skrajni rok veljavnosti vpisnikove ponudbe. V konkretnem primeru se je postavilo vprašanje, ali je mogoče kljub napotku sodišča pomanjkljivosti predloga za vpis povečanja osnovnega kapitala odpraviti v sklopu vloženega predloga za vpis v sodni register ali je treba vložiti nov predlog s popolnimi listinskimi prilogami. Ravnanje slovenskega in nemškega sodišča je v zvezi s tem različno.

Luka Martin Tomažič, Borut Bratina
Pravna ureditev zaprtih sistemov za distribucijo zemeljskega plina

  • Zaprti sistemi za distribucijo zemeljskega plina so specifični. To so izločeni distribucijski sistemi, namenjeni distribuciji zemeljskega plina na geografsko zaokroženem industrijskem ali poslovnem območju ali območju za skupne storitve. Avtorja opravita prvo podrobnejšo analizo normativne ureditve tovrstnih sistemov. Pri tem obravnavata ureditev na ravni Evropske unije, vključno s prakso Sodišča EU, in tudi domače regulativne ter nomotehnične rešitve. Opravita kratek primerjalni pregled nacionalnih ureditev zaprtih sistemov znotraj in tudi zunaj Evropske unije. Poudarita svoja pričakovanja do potencialnega prihodnjega normativnega urejanja ožjega področja, tudi glede na predlog Zakona o oskrbi s plini.

Antonella Sgueglia Detiček, Miha Šepec
Kaznivo dejanje zlorabe položaja v enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo

  • Zaradi odsotnosti drugih družbenikov je enoosebna d. o. o. nevaren pravni institut predvsem z vidika vprašanja kazenske odgovornosti za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Sedanja sodna praksa, ki dopušča kaznovanje direktorja družbe, ki je obenem lastnik enoosebne d. o. o., za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, je problematična. Zaradi strukture takšne družbe je privolitev v oškodovanje premoženja družbe vselej podana, kar načenja vprašanje protipravnosti kaznivega dejanja. Starševski koncept in koncept ločevanja premoženja družbe od premoženja družbenika v enoosebni gospodarski družbi za potrebe kazenskega prava nista ustrezna, saj edini družbenik kroji pravno usodo takšne družbe. Potreba po uveljavitvi načela ločenosti premoženja družbe od premoženja družbenikov se kaže ravno v funkciji varovanja upnikov ali morebitnih drugih upravičencev do premoženja družbe, v omenjeni družbi pa je edini družbenik »gospodar« takšne družbe, saj samostojno odloča o njeni pravni usodi. Trditi, da je pravno osebo oškodoval njen edini družbenik, »gospodar«, je nesmiselno. Zaradi odsotnosti notranjih razmerij med družbeniki je funkcija lastništva in poslovodstva združena v isti osebi, zato je oškodovanje lastne družbe le fiktivno – posameznik z oškodovanjem enoosebne družbe v resnici oškoduje le lastno premoženje, ki ga je pravno pretvoril v samostojno pravno osebo, vendar ga z likvidacijo lastne družbe lahko pretvori nazaj v lastno premoženje.

Petra Zupančič
Spremembe direktive o pravu družb glede čezmejnih združitev in potreba po uskladitvi v ZGD-1

  • V prispevku so podrobno predstavljene predvidene spremembe Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) glede čezmejnih združitev gospodarskih družb. Združitev delniških družb v isti državi članici je na ravni Evropske unije najprej uredila Tretja direktiva, zato je bilo to področje v državah članicah že veliko let usklajeno. Čezmejne združitve, torej združitve družb iz različnih držav članic, pa je podrobneje uredila Deseta direktiva, ki je bila pozneje kodificirana v določbe Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 (Direktiva 2017/1132 ali kodificirana direktiva). S sprejetjem Desete direktive je Evropska unija želela družbam omogočiti, da se čezmejno združujejo na urejen, učinkovit in primeren način, tako da bi se ob tem zaščitili najbolj prizadeti deležniki, kot so zaposleni, upniki in imetniki deležev. Ne glede na to se je v praksi izkazalo, da zaradi različne implementacije določb Tretje in Desete direktive v nacionalne pravne rede držav članic varstvo interesov najbolj ogroženih kategorij deležnikov ni bilo vedno ustrezno zagotovljeno. S sprejetjem Direktive (EU) 2019/2121 z dne 27. no­vembra 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede čezmejnih preoblikovanj, združitev in delitev (Direktiva 2019/2121) je glede čezmejnih združitev prišlo do harmonizacije in uskladitve materialnih pravil za zaščito upnikov, zaposlenih in imetnikov deležev, s čimer je zagotovljena tudi večja pravna varnost pri čezmejnih preoblikovanjih gospodarskih družb.

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo


Najnovejši katalog GV Založbe

Akcija Veliki komplet ZGD-1

 

  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

Kategorije
LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

DŠ: SI27683893

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815