GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Izobraževanja: 01 30 91 816
  • Pišite nam
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 210,06 EUR brez DDV: 191,84 EUR
-
+

Letna naročnina znaša 210,06 EUR in vključuje osem številk.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,20 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 58,40 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 95,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 6-7/2017

Marijan Kocbek
Koncepti varovanja odvisnih družb pri dejanskih in pogodbenih koncernih

  • V prispevku avtor obravnava različne koncepte varovanja manjšinskih delničarjev in upnikov odvisnih družb pri dejanskih in pogodbenih koncernih. Pri pogodbenem koncernu je zagotovljeno vnaprejšnje varovanje v trenutku sklenitve pogodbe o obvladovanju. Pri dejanskem koncernu pa so prek koncernskega privilegija škodljiva navodila sicer dopuščena pod pogojem, da se prikrajšanje odvisne družbe ustrezno nadomesti. Avtor v tej zvezi obravnava pravne instrumente takšne zagotovitve nadomestitve teh prikrajšanj. Posebno pozornost namenja vprašanju dajanja posojil, poroštev, zastav in drugih oblik zagotovitve zavarovanj kot oblik finančnega izčrpavanja odvisnih družb v dejanskem koncernu. Take transakcije so prepovedane, če se z njimi poseže v zakonska pravila o ohranjanju kapitala, kar velja tako za delniške družbe kot tudi za družbe z omejeno odgovornostjo.

Peter Podgorelec
Odškodninski zahtevki odvisnih družb in delničarjev zaradi škodljivih navodil in »finančnih izčrpavanj«

  • Avtor v prispevku obravnava odškodninsko odgovornost zaradi »finančnih izčrpavanj« odvisnih družb in uveljavljanje z njo povezanih zahtevkov po pravilih koncernskega prava iz IV. dela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ugotavlja, da so ta pravila do odgovornih oseb strožja kot splošna pravila, olajšujejo pa tudi uveljavljanje odškodninskih zahtevkov upravičencev. To je v skladu s konceptom koncernskega prava, ki je predvsem varovalno pravo. Avtor odgovarja na nekatera odprta vprašanja v zvezi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov, posebej pa omeni tudi dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora odvisne družbe.

Saša Prelič
Instituti varovanja interesa imetnikov deležev pri podjetniških integracijah (pripojitev in vključitev)

  • V poslovni praksi delovanja gospodarskih subjektov prihaja do različnih oblik njihovega povezovanja in medsebojnega prepletanja. Pri tem gre za uporabo različnih pravnih institutov in različnih pravnih tehnik. Pravo gospodarskih družb take institute omogoča, hkrati pa vzpostavlja sistem zaščite imetnikov deležev pred tveganji poslabšanja njihovega pravnega položaja.

Borut Bratina, Andreja Primec
Izdelava poslovnih poročil, izjav o upravljanju ter izjav o nefinančnih informacijah v konsolidiranih letnih poročilih in letnih poročilih posameznih gospodarskih družb

  • Člani organov vodenja in nadzora morajo skupno zagotavljati, da so letna poročila (računovodski del in poslovno poročilo) z vsemi sestavnimi deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe in izjavo o nefinančnem poslovanju, skladna z zakonodajo in računovodskimi standardi. Vsi člani poslovodstva družbe morajo to potrditi s svojim podpisom pod letnim poročilom in njegovimi sestavnimi deli (60.a člen ZGD-1). Najnovejši noveli ZGD-1I in ZGD-1J sta v skladu z zakonodajo Evropske unije prinesli novosti pri vsebini in sestavnih delih ter prilogah poslovnega poročila. Gre za izjavo o upravljanju, izjavo o nefinančnem poslovanju in poročilo o razmerjih s povezanimi družbami. Pomembno se je povečala tudi vloga revizorja, ki mora obe izjavi in priloge pregledati ter podati svoje ugotovitve. Cilj teh novosti je povečati družbeno odgovorno upravljanje gospodarskih družb.

Janez Čebulj
Sodelovanje javnosti in stranskihudeležencev v okoljevarstvenih postopkih

  • Avtor se v prispevku ukvarja z vprašanji, povezanimi z udeležbo javnosti in stransko udeležbo v okoljevarstvenih postopkih izdajanja dovoljenj za poseg v okolje. V prvem delu na splošno opredeli ustavnopravne zahteve za uresničevanje pravice do stranske udeležbe kot dela pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V drugem delu prispevka obravnava specifične zahteve glede sodelovanja javnosti in stranske udeležbe v postopkih izdajanja dovoljenj za posege v okolje. Zadnji del prispevka je namenjen poglavitnim predlogom novega zakona o varstvu okolja, s katerimi bo uzakonjen način uresničevanja pravice do enakega varstva pravic na obravnavanem področju.

Polonca Kovač
Vključevanje strank med teorijo in prakso upravnega postopka (s poudarkom na davčnih in inšpekcijskih postopkih)

  • Položaj stranke v upravnem postopku in vključevanje prizadetih sta ključni vprašanji za demokratičnost oblasti. Prispevek obravnava izbrane vidike s temi vprašanji povezanih institutov v splošni upravnoprocesni regulaciji, s poudarkom na posebnostih davčnih in inšpekcijskih postopkov. Pri tem se analizirajo teoretična in normativna izhodišča ter novejša praksa oziroma skozi podane sodne primere izpostavljene dileme, ki se nanašajo na status stranskega udeleženca. Glede na temeljni cilj davčnih in inšpekcijskih postopkov, ki so pretežno nadzorne narave in usmerjeni v varstvo javnega interesa ter večinoma posegajo v pravni položaj strank, je opozorjeno na pomen načela sorazmernosti. To pomeni, da je treba pooblastila uradnih oseb, ki te postopke vodijo, in pravice vseh prizadetih oseb ustrezno uravnotežiti, da se zadosti tako ustavnim garancijam slednjih kot učinkovitosti namena postopka. V prispevku se obravnava in kritično ovrednoti praksa iz upravnega spora in primerov izpred Ustavnega sodišča RS, ki v zadnjih letih razlagajo zadevna vprašanja, zlasti v davčni ali gradbeni inšpekciji. Analiza pokaže, da se pravice stranskih udeležencev neredko bodisi pretirano široko tolmačijo bodisi preveč ožijo, tako da se te osebe kljub izkazu prizadetosti pravnega interesa v celoti izključujejo iz postopka. Sklepno se predlaga sistemsko uravnoteženo razlaganje intervenience od primera do primera, ki bi vodilo v bolj enako varstvo pravic ter večjo predvidljivost in učinkovitost upravnih postopkov.

Erik Kerševan
Dokazni predlogi v splošnem in posebnih upravnih postopkih

  • Razprava kaže, da je treba opozoriti na nekatere posebnosti, ki izvirajo iz narave upravnih postopkov. Navedeno pa v povezavi s pravico stranke do predlaganja dokazov vodi do sklepa, da ima uradna oseba poleg možnosti zavrnitve navedenih predlogov iz razlogov, ki jih sicer poznajo procesne ureditve sodnih postopkov (ker je dokaz nerelevanten, neprimeren ali nepotreben), v upravnem postopku možnost zavrniti dokazni predlog tudi na podlagi vnaprejšnje dokazne ocene. S tem pa po tu zastopanem mne­nju glede na specifičnosti upravnega postopka tudi ni poseženo v pravice stranke do poštenega postopka, saj je njene dokazne predloge upravni organ dolžan skrbno presoditi in se do njih ustrezno opredeliti, tak zaključek postopka dokazovanja pa z vidika procesnih značilnosti upravnega postopka tudi ne vzpostavlja neenakosti strank postopka v njihovem medsebojnem razmerju.

Marko Pavliha
Grozljiva pošast Terorizem: izhodišča za premislek

  • Prispevek je zasnovan kot uvod k okrogli mizi Terorizem – ali bomo spremenili svoje življenjske navade, na kateri bomo razpravljali o opredelitvah in vzrokih terorizma, pravnih okvirih boja zoper terorizem, islamističnem terorizmu, dejavnikih, ki vplivajo na terorizem, in terorističnih napadih v prometu. Poglavitno vprašanje je, ali se bodo zaradi terorizma spremenile naše življenjske navade oziroma ali bomo pripravljeni dopuščati večje posege v človekove pravice in bo v razmerju med svobodo in varnostjo zmagovala slednja.

Patrick Vlačič
Terorizem in prevoz

  • Terorizem je imel v prejšnjem in ima še v tem stoletju močan vpliv na številna področja in tudi na prevoz oziroma promet. Prevoz je priljubljena tarča teroristov, bodisi da je prevozno sredstvo uporabljeno kot sredstvo za teroristični napad, bodisi da je napad izveden na prevozno infrastrukturo ali da je napad izveden na množice, ki jih ustvarja prevoz. V prevozu se zaradi tega pojavljajo vedno nove zahteve po varovanju. Te vplivajo na posege v temeljne človekove pravice. Ljudje smo pripravljeni v imenu varnosti v prevozu dopuščati vse večje posege. Eden takih hudih posegov je uvedba telesnih skenerjev na letališčih. Posegi v temeljne človekove pravice v imenu zagotavljanja varnosti v prevozu se bodo gotovo nadaljevali, čeprav je jasno, da to ni rešitev.

Gorazd Meško
Raziskovanje terorizma in kriminalitete – kriminološke, viktimološke in kriminalitetnopolitične perspektive

  • Kriminološke teorije, zbiranje podatkov in metodološki pristopi, ki se uporabljajo v kriminološkem raziskovanju, so uporabni tudi za raziskovanje terorizma; uporaba kriminoloških metod pri preučevanju terorizma bi omogočila pridobitev novih znanj o problematiki, predvsem na področju vzrokov in posledic terorizma. Kriminologi se v preteklosti niso poglobljeno ukvarjali s problemom terorizma, čeprav se kriminologija kot veda primarno osredotoča na preučevanje nastajanja (in spreminjanja) kazenskih zakonov ter razumevanje pojavnih oblik in vzrokov kriminalitete ter odzivov na tovrstne kršitve zakonov. V kriminološkem raziskovanju bi zaradi ekstremnih oblik nasilja, viktimizacij, ustvarjanja strahu in kriminalitetnopolitičnih odzivov pomemben položaj moral imeti tudi terorizem. Teroristična dejanja vplivajo na zaznave varnosti, ogroženosti in odzive države na potencialne teroriste kot pojav nove varnostne mentalitete, ki se kaže v sekuritizaciji.

Verica Trstenjak
Pravni in ekonomski učinki brexita na zasebno pravo

  • Avtorica v prispevku obravnava izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. V prvem delu so obravnavani postopek izstopa in možnosti, ki jih ima Združeno kraljestvo. Med temi so navedeni norveški in švicarski model, tako imenovani model carinske unije, model prostega trgovinskega sporazuma in model WTO. V nadaljevanju je obravnavan vpliv brexita na različna področja zasebnega prava, posebej na potrošniško pravo, ter s tem povečan vpliv na pogodbeno pravo in pravice pri online pogodbah, v letalskem prometu ter glede dajatev gostovanja pri mobilni telefoniji. Omenjen je tudi vpliv na pravo družb in na mednarodno zasebno pravo. V okviru slednjega je opozorjeno zlasti na pro­bleme po izstopu Združenega kraljestva na področju pristojnosti, glede priznanja in izvršitve odločb ter uporabe prava.

Peter Grilc
Nekateri vidiki gospodarskega prava EU po Beli knjigi o prihodnosti Evrope in v luči brexita

  • Članek obravnava vrsto posledic, ki bi jih prinesel izstop članice EU, zlasti na primeru brexita. Razpravlja o splošnih vplivih na nastanek in izvrševanje komunitarnega prava, o modelih ekonomske integracije, posebej pa analizira posamezna pravna področja, pri čemer se osredotoča na gospodarskopravne teme. Ta področja so civilno pravo, delovanje finančnih trgov, korporacijsko pravo in gospodarsko pravo v širšem smislu, insolvenca, intelektualna lastnina, kazensko pravo, konkurenčno pravo, priznanje in izvršitev odločb, prost pretok blaga in prost pretok oseb.

Judita Dolžan
Dostop do blaga, digitalnih vsebin in storitev na enotnem (evropskem) digitalnem trgu

  • Namen prispevka je kratka predstavitev predlogov direktive o dobavi digitalnih vsebin in direktive o spletni prodaji blaga, katerih cilj je podjetjem in potrošnikom olajšati dostop do digitalnega blaga in storitev na digitalnem trgu. Potrošnik, ki bo kupil digitalno vsebino ali se naročil na digitalno storitev, bo imel v vseh državah članicah na voljo enotna pravna sredstva, če digitalna vsebina ali storitev ne bo dobavljena ali bo imela napako. Ta pravila pa ne bodo veljala le takrat, ko bo potrošnik za digitalno vsebino ali storitev plačal v denarju, ampak pod določenimi pogoji tudi takrat, ko bo zagotovil svoje osebne podatke. Podobno naj bi bili potrošniki, ki kupujejo blago po spletu oziroma na daljavo v EU, deležni enotnega sklopa pravic, kadar blago ne bo dostavljeno ali bo imelo napako. Ta enotna ureditev naj bi podjetjem olajšala čezmejno poslovanje, saj bodo tako morali upoštevati samo en sklop pravil. To bo povečalo pravno varnost, zmanjšalo transakcijske stroške podjetij ter na dolgi rok prispevalo k večji konkurenci in ugodnejšim cenam za potrošnike.

Meta Ahtik, Janja Hojnik
Digitalna ekonomija: bitcoin, internet stvari in Uber

  • Cilj članka je prikazati številne dimenzije digitalnega gospodarstva in njegov vpliv na pravni razvoj v prihodnosti. Digitalizacija gospodarstva je eden od gospodarskih mega­trendov v sodobni družbi, proces ustvarjanja dodane vrednosti s povezavo izdelkov z internetom in s proizvodnjo presežnih učinkov na tej podlagi. Glede na njegovo večplast­nost se digitalizacija gospodarstva po naravi dotika celotnega spektra pravnih področij. Članek najprej prikazuje pravne izzive interneta stvari in številna odprta vprašanja, povezana zlasti, a ne le, s področji intelektualne lastnine, varstvom osebnih podatkov in zasebnosti ter varstvom potrošnikov. Nato proučuje Uber in pričakovano odločitev Sodišča EU, ki bo opredelila, ali je Uber transportno podjetje ali spletna platforma. Pravne posledice možnih odločitev se med seboj precej razlikujejo. Končno članek predstavi še izzive, povezane z bitcoinom kot najbolj reprezentativno virtualno valuto. Trenutno so te valute regulirane le na področjih obdavčitve ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Avtorici zaključujeva, da pravo po eni strani spodbuja pozitivne vidike digitalizacije gospodarstva, po drugi pa omejuje njene negativne posledice za evropsko gospodarstvo in družbo.

Ivan Ravbar
Odgovornost projektanta za napake gradbe

  • V prispevku so pojasnjeni pravna narava projektantove odgovornosti za napako gradbe in naročnikovi zahtevki zoper projektanta.

Vesna Kranjc
Pravice in obveznosti nadzornega inženirja do naročnika in izvajalca gradnje

  • Nadzorni inženir ima pomembno vlogo pri gradnji, a se pri tem odpira vrsta pravnih vprašanj. Pogodba o nadzoru pri gradnji ni urejena kot poseben pogodbeni tip, podrejena je pravilom mandatne pogodbe. Članek obravnava različna vprašanja o obveznostih in upravičenjih nadzornega inženirja. Avtorica poudarja razliko pri ureditvi med Obligacijskim zakonikom in Rdečo knjigo FIDIC.

Maja Koršič Potočnik
Razmerja s podizvajalci pri gradbeni pogodbi

  • Ker za gradbeno pogodbo velja, da je ena najbolj zapletenih pogodb v Obligacijskem zakoniku (OZ), jo izvajalec zelo redko realizira povsem samostojno, brez podizvajalcev. Zapletene gradnje, ki praviloma zahtevajo sodelovanje podizvajalcev, pa s seboj prinesejo tudi zapletena vprašanja glede njih, med katerimi je prvo že to, kateri subjekti spadajo med podizvajalce, pa tudi vprašanja, povezana s pravico naročnika gradnje, da vpliva na izbiro podizvajalcev, ter z njegovim direktnim plačilom podizvajalcev. V podizvajalskih razmerjih namreč v nekaterih primerih nastane neposredna obveznost naročnika v razmerju do podizvajalca. V zvezi z njim se pri javnih naročilih zastavlja vprašanje, ali lahko podizvajalec, ki se je ob oddaji ponudbe glavnemu izvajalcu odpovedal pravici do direktnega plačila oziroma tega ni zahteval, pozneje premisli in takšno plačilo zahteva. Prav tako aktualno je vprašanje, v katerih primerih je mogoče šteti, da je položaj pod­izvajalca potrjen, in kdaj ima podizvajalec pravico, da od naročnika zahteva neposredno plačilo po 631. členu OZ, če želi, da zahteva naročnika zavezuje.

Franc Seljak
Aktualna sodna praksa v zvezi z gradbeno pogodbo

  • Slovenska sodišča so se v zadnjih letih v številnih odločbah ukvarjala z vprašanji, povezanimi z gradbeno pogodbo. Vzroke za to je treba iskati v povečanju števila sodnih sporov iz tovrstnih razmerij kot posledice gospodarske recesije po letu 2007. Pregled po­vzema najpomembnejša stališča, ki jih je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadnjih petih letih zavzelo o pravnih razmerjih in o porazdelitvi poslovnih tveganj, ki izhajajo iz gradbene pogodbe in z njo povezanih pogodbenih razmerij.

Konrad Plauštajner, Petja Plauštajner
Reševanje sporov po pogodbah FIDIC

  • Eden od razlogov, da so pogoji FIDIC zelo uporabni za gradbene in investicijske pogodbe, je dobro razvit sistem reševanja sporov. Izvedba infrastrukturnih projektov je že po naravi zahteven posel, tako v tehničnem kot tudi pravnem smislu. Pomembna sta tako denar kot čas. Če nastane spor med naročnikom in izvajalcem in se projekt izvaja po pogojih FIDIC, se lahko uporabijo predvideni načini razrešitve sporov. Izvajalec mora svoje zahtevke posredovati inženirju, naročnik se s svojimi zahtevki obrne neposredno na izvajalca. Če se sporazum ne doseže, sledi postopek pred komisijo za reševanje sporov, ki jo skupaj imenujeta naročnik in izvajalec in ima enega ali tri člane. Odločitev komisije je zavezujoča, če ji nobena stran ne oporeka. Nezadovoljna stranka mora podati izjavo o tem v 28 dneh po prejemu odločitve in jo posredovati nasprotni strani. Kljub pritožbi sta stranki dolžni znova doseči sporazum. Če nista uspešni, se lahko začne spor pred arbi­tražo, razen če sta stranki v pogodbi določili pristojnost državnega sodišča.

Barbara Kresal
Delo v času »delitvene ekonomije«, »sodelovalnega gospodarstva« in »spletnih platform«

  • Prispevek obravnava spletne platforme (na primer Uber in druge podobne primere), ki so relevantne z vidika delovnega prava. Kritično analizira izraze in koncepte sodelovalno gospodarstvo, delitvena ekonomija, platformsko delo itd. Predstavi različne teoretske poglede na pravno naravo takšnih platform in razmerij med spletno platformo, osebami, ki opravljajo delo, ter uporabniki ponujenih storitev. Predstavljena sta tudi razvoj na politični ravni v okviru EU in novejša sodna praksa.

Darja Senčur Peček
Vpliv informacijske tehnologije na delovna razmerja

  • Množična uporaba mobilnih informacijsko-komunikacijskih naprav (prenosnih računalnikov, tablic, mobilnih telefonov) v zvezi z delom delavcem omogoča, da delo opravljajo kjerkoli in kadarkoli. V prispevku so obravnavana vprašanja, ki se v okviru tega nanašajo na opredelitev delovnega časa delavcev ter na zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Avtorica ugotavlja, da delodajalci z zahtevo po stalni dosegljivosti delavcev posegajo v njihov prosti čas, saj se v delovni čas všteva samo obdobje dejanskega dela zunaj delovnega mesta z uporabo IK-tehnologije. Psihosocialna tveganja (ki vključujejo stalno dosegljivost) so poleg ergonomskih tveganj najpomembnejši izziv glede varnega in zdravega dela z mobilnimi informacijsko-komunikacijskimi napravami.

Luka Tičar
Dileme v zvezi z napotitvijo delavcev

  • Področje napotitev delavcev v okviru izvajanja storitev EU je resen problem, saj kljub želji zagotoviti napotenim delavcem primerno varstvo in delovnopravni položaj v praksi ni tako. Delno se je problematika uredila s sprejetjem izvedbene direktive, ki zmanjšuje število zlorab in izogibanje pravnim pravilom, a osnovni problem ostaja. Po veljavni pravni uredit­vi in praksi Sodišča EU so napoteni delavci v državi napotitve upravičeni do zgolj minimalnih delavskih pravic. V postopku sprejemanja je revizija osnovne direktive, ki naj bi to spremenila in privedla do še nekaterih sprememb. Izvedbeno direktivo je Slovenija v svoj pravni red prenesla z Zakonom o čezmejnem opravljanju storitev. Zakon o delovnih razmerjih pa je že danes primerljiv s predlaganim besedilom revizije direktive.

Marijan Debelak
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

  • Avtor obravnava sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi z Direktivo Sveta 98/59/ES o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti. Pri tem se osredotoča na pojme podjetja, delavca in kolektivnega odpusta ter posledice takšnega tolmačenja za sodno prakso. Podaja pregled prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v zvezi z določbami Zakona o delovnih razmerjih, ki se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Poudarja novejšo sodno prakso, ki zajema okvire sodne presoje zakonitosti odpovedi iz poslovnega razloga v primerih odpovedi manjšemu in večjemu številu delavcev ter obstoj poslovnega razloga v primerih manjših odstopanj od poslovanja, znižanja plač in spremembe sistemizacije delovnih mest, nadomeščanja in zaposlovanja novih delavcev, podaljševanja pogodb o zaposlitvi za določen čas in obstoja nadurnega dela. Predstavlja tudi prakso v zvezi z določitvijo presežnih delavcev, predvsem uporabo kriterijev, ter z določitvijo primerljivih delavcih in števila delavcev, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi ustreznih postopkov odpovedi.

Valentina Franca
Negotova prihodnost kolektivnih delovnih razmerij

  • Izhodišče prispevka je teza, da je prihodnost kolektivnih delovnih razmerij negotova, kar velja tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Glavni dejavniki in okoliščine, ki ogrožajo sedanji sistem kolektivnih delovnih razmerij, so spremembe na trgu dela, oslabljena moč in delovanje sindikatov, problematika združevanja delodajalcev in pravna neurejenost področja. Delavci, ki delajo v netipičnih oblikah dela, so prikrajšani pri uresničevanju kolektivnih pravic, na kar vplivajo tako pravna regulativa kakor tudi druge družbene okoliščine. Pred delavskimi predstavniki, zlasti sindikati, je veliko izzivov, kako redefinirati svoj položaj na trgu dela s ciljem ne le obstoja, temveč učinkovitega in legitimnega zastopanja interesov delavcev v socialnem dialogu. Težnje delodajalcev po decentralizaciji kolektivnih pogajanj in večji prožnosti pri sklepanju pogodb, katerih predmet je delo, sočasno s problematiko (ne)združevanja v delodajalska združenja, za obstoječa kolektivna delovna razmerja pomenijo resno grožnjo. Država v vlogi zakonodajalca bi morala aktivneje vstopiti v ta razmerja, saj zakonodaja iz časa osamosvojitve že dolgo ne ustreza družbenim in poslovnim razmeram. Zato ocenjujemo, da so potrebne tako normativne kot dejanske družbene spremembe, če želimo ohraniti kolektivna delovna razmerja na taki ravni, da bodo lahko izpolnjevala svoj namen.

Miha Juhart
Urejanje medsebojnih razmerij etažnih lastnikov de lege ferenda

  • Pravno razmerje etažne lastnine je sestavljeno pravno razmerje, v katerem se prepletajo stvarnopravni in obligacijskopravni elementi. V veljavnem pravu je to razmerje urejeno v Stvarnopravnem zakoniku, Stanovanjskem zakonu in Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine. Zadnji je prehodne narave, saj se nanaša na uskladitev neurejenih razmerij iz preteklosti. Pravna pravila v Stvarnopravnem zakoniku in Stanovanjskem zakonu pa se podvajajo oziroma včasih prihajajo v vsebinska nasprotja. Avtor opozarja predvsem na problem obvezne pogodbe o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki. Zavzema se za spremembo koncepta, ki naj to pogodbo določi kot dispozitivno. Zakonska ureditev pa naj celovito uredi medsebojna razmerja in dopusti odmike, če je takšna volja etažnih lastnikov.

Franci Gerbec
Upravnik večstanovanjske in druge stavbe v etažni lastnini

  • V okviru strokovnih priprav za sprejetje nove stanovanjske zakonodaje in celovito zakonsko ureditev upravljanja stavb v etažni lastnini je eno najpomembnejših vprašanj ureditev vloge in položaja upravnika večstanovanjske in druge stavbe v etažni lastnini. Avtor kritično predstavi sedanjo zakonsko ureditev upravnikove vloge, nalog in pooblastil in jo primerja s podobnimi ureditvami v nekaterih drugih državah. Težišče prispevka je na predstavitvi predlogov glede bodoče zakonske ureditve pojma in obveznosti imenovanja upravnika, njegovega položaja in pooblastil, navzkrižja (konflikta interesov) med upravnikom in etažnimi lastniki, določitev pogojev za opravljanje poslov upravnika ter dobe imenovanje upravnika za določen ali nedoločen čas in prenosa poslov z dosedanjega upravnika na novega.

Matija Damjan
Nova ureditev stanovanjskih najemnih razmerij

  • Stanovanjska najemna pogodba je pravni posel civilnega prava, za katerega veljajo specialna pravila stanovanjske zakonodaje, pri neprofitnih stanovanjskih razmerjih pa so še izraziteje prisotni javnopravni elementi. Prispevek prikazuje nekatere predloge za reformo zakonske ureditve stanovanjskih najemnih razmerij, ki so bili oblikovani v okviru strokovne študije za Ministrstvo za okolje in prostor. Zaradi pomanjkljivosti pri izvajanju sedanje ureditve neprofitnega najema se predlaga nadomestitev sedanjih neprofitnih najemnin z novima instrumentoma stroškovne najemnine in stanovanjskega dodatka. Pomembna novost bi bili tudi vzpostavitev mehanizmov alternativnega reševanja stanovanjskih sporov in uvedba izpraznitvenega naloga.

Mitja Podpečan
Vročanje pisanj v civilnih postopkih po ZPP-E in e-vročanje

  • Spremenjena in dopolnjena pravila vročanja drugače kot doslej urejajo nekatere načine vročanja, obveznost prevzema vseh pisanj in ugotavljanje naslova za vročanje, poleg tega pa e-vročanje, ki se bo lahko izvajalo tudi prek informacijskega sistema sodstva.

Aleš Galič
Ugotavljanje dejanskega stanja na prvi in drugi stopnji v pravdnem postopku

  • Novela Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) ne spreminja temeljne zasnove pravdnega postopka v Sloveniji, kljub temu pa prinaša nekaj pomembnih novosti, ki bodo vplivale na delo sodnikov prve in druge stopnje v zvezi z ugotavljanjem dejstev. Za sodišča prve stopnje so s tem povezane predvsem novosti glede dokazovanja, predvsem razširitev obveznosti izročitve listin, možnost predpravdne postavitve izvedenca, instrumentarij za varstvo poslovnih skrivnosti. Za sodišča druge stopnje pa je pomemben vnovičen zakonodajalčev poskus, da se poveča število pritožbenih obravnav ter zmanjša pogostost razveljavitve sodbe in vračanja zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Vesna Rijavec
Postopki v družinskih zadevah po sprejemu Družinskega zakonika

  • Postopki v družinskih zadevah so v prispevku obravnavani po sistematiki civilnega procesnega prava, vendar upoštevaje reformo, ki je posledica sprejema Družinskega zakonika in sodobnih teženj. Na prvem mestu avtorica ocenjuje prenos pristojnosti z upravnih organov na sodišča. Sledi razmejitev med pravdnim in nepravdnim postopkom z razlogi za opravljeno zakonodajno izbiro in primerjalnopravnimi utemeljitvami. Pomemben del je seznam posameznih postopkov z navedbo vrste pristojnosti in postopka. Predstavljene so poglavitne značilnosti sporov v pravdnem postopku in značilnosti nepravdnih postopkov. Poudarek je na temeljnih načelih civilnega procesnega prava, ki so prilagojena naravi posameznih postopkov. Predstavljene so rešitve za varstvo otrokovega položaja. Avtorica na vseh mestih upošteva že sprejeta določila in predlaga še potrebne zakonodajne ukrepe.

Andrej Ekart
Uravnoteženje procesnih položajev v izvršilnem postopku – novele ZIZ

  • Vrhovno sodišče z ukinitvijo dovoljene revizije postaja precedenčno sodišče, zato bi bilo primerno, da svojo precedenčno vlogo prek instituta dopuščene revizije udejanja tudi v izvršilnih postopkih, kot to velja v Nemčiji, Avstriji in na Hrvaškem. Izvršba je v prvi vrsti namenjena interesom upnika, da se mu poplača terjatev, ki je dolžniku naložena s pravnomočno sodno odločbo ali drugim izvršilnim naslovom. Vendar se pod vplivom sodne prakse ESČP pripravljajo spremembe zakonodaje, ki bodo narekovale dodatno skrbnost pri izvršbi na nepremičnine, če je ta predlagana na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, za poplačilo dolga, ki ni sorazmeren z ugotovljeno vrednostjo nepremičnine. V takem primeru sodišče o tem obvesti center za socialno delo, ki lahko sam ali skupaj s humanitarnimi organizacijami da dolžniku finančno, svetovalno, čust­veno in drugo pomoč in podporo, da ne bi (skupaj z družino) zašel v krog propada.

Matej Čujovič
Uporaba Zakona o pravdnem postopku v nepravdnih postopkih

  • V prispevku so obravnavane vrste nepravdnih postopkov in uporaba ZPP v njih. Avtor posebno pozornost nameni novim institutom in spremembam, ki jih uvaja novela ZPP-E, ter razloži primernost njihove uporabe v posameznih nepravdnih postopkih.

Zlatan Dežman
Metodologija kazenskega procesnega prava kot predmet postmodernistične kritike

  • Postmodernistična kritika modernega prava zadeva vse značilnosti, po katerih se to razlikuje od drugih sodobnih pravnih sistemov. Pri tem je razkrila nekatere vidike, ki zadevajo tudi metodologijo kazenskega procesnega prava kot znanosti o tem, kako naj bo urejen kazenski postopek, da bo ustrezal doseženi stopnji splošne in predvsem pravne kulture države, ki se deklarira kot demokratična pravna in socialna država. Ob prizadevanjih za drugačen model našega kazenskega postopka, kot izvira iz tradicionalnega zakonskega koncepta, namreč v ospredje prihajajo metodološka vprašanja. Zato je namen prispevka prikazati nekatere najpomembnejše spremembe v strukturi kazenskega postopka, njegov razvojni trend, nekatere kritične poglede na metodologijo kazenskega procesnega prava in prispevek sistemske teorije k njegovi metodologiji ter oblikovati sklepne ugotovitve.

Mitja Jelenič Novak
Obramba brez preiskave

  • V pretežno adversarnem modelu kazenskega postopka je proces iskanja resnice o pretek­lem dogodku odvisen od sposobnosti obrambe, da aktivno išče in zbira razbremenilne dokaze. Ta sposobnost pa je odvisna od vsaj približne enakosti preiskovalnih orodij/orožij. V položaju, ko imamo na eni strani opravka z neomejenimi finančnimi in drugimi možnostmi državnega aparata, ki so na voljo policiji in tožilstvu, na drugi strani pa posameznika, katerega možnosti, da financira obrambo svoje nedolžnosti, so vselej omejene, pa o enakosti orožij pri zbiranju in zavarovanju dokazov v kazenskem postopku praktično ne moremo govoriti in je ni mogoče na noben način doseči. Ker teoretične predpostavke, na katerih temelji adversarni model kazenskega postopka, v praksi ne držijo, je sodna kontrola oziroma možnost zbiranja in zavarovanja dokazov po uradni dolžnosti s strani preiskovalnega sodnika v okviru sodne preiskave, kot jo pozna tudi slovenski kazenski proces, edini ustrezni mehanizem pri prizadevanju za iskanje objektiv­ne resnice o preteklem dogodku, za katero dejansko ni nobene prave alternative.

Marjan Pogačnik
Povečanje učinkovitosti kazenskega pravosodja skozi prenovo poslovnih procesov in reformo kazenskega pravosodja

  • Namen prispevka je predstaviti povečanje učinkovitosti kazenskega pravosodja skozi prenovo poslovnih procesov in reformo kazenskega pravosodja. Predstavljeni so tudi pristopi, ki jih je v zadnjih letih razvilo in implementiralo Okrožno sodišče v Ljubljani. Načrt prenove poslovnih procesov je Okrožno sodišče v Ljubljani pripravilo že junija 2013. Ta je v pretežnem delu že implementiran, gre pa za formiranje tako imenovanega predobravnavnega referata, dodeljevanja določenih zadev s časovnim zamikom, določitev specializiranih sodnikov za reševanje zadev s področja mladoletniške, družinske in spolne kriminalitete ter za projekt pospešenega obravnavanja določenih kazenskih zadev (postopek fast track) in navsezadnje za organizacijske spremembe okrajnega kazenskega in prekrškovnega področja znotraj sodnega okrožja. Novela Zakona o sodiščih (ZS-I) je v organizacijo okrožnega kazenskega sodstva prinesla pomembno novost, in sicer uvedbo specializiranih oddelkov za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj. Specializirani oddelek na Okrožnem sodišču v Ljubljani šteje skupno 18 sodnikov; pregled numeričnih podatkov, predvsem pa njihova povezava z obsežnostjo in pravno zapletenost­jo večine zadev, vodi v nujen zaključek, da je specializirani oddelek na robu kolapsa. V zasledovanju cilja, da se zagotovi ažurno, strnjeno in kakovostno obravnavo zadev, avtor v zaključku prispevka predstavi pobude in predloge Okrožnega sodišča v Ljubljani resornemu ministrstvu v zvezi z načrtovanimi spremembami procesnega zakona, tj. Zakona o kazenskem postopku.

Sabina Zgaga
Poskus implementacije izkušenj mednarodnega kazenskega prava v slovenski kazenski postopek

  • Prispevek prikazuje rešitvi iz mednarodnega kazenskega prava, ki bi ju bilo mogoče implementirati tudi v slovenski kazenski postopek. Najprej se ukvarja z možnostjo uvedbe posebnega naroka za izrek kazenske sankcije in za odločitev o povezanih vprašanjih, ki se praviloma postavijo šele ob izreku (obsodilne) sodbe, nato pa obravnava še vlogo oškodovanca kaznivega dejanja v kazenskem postopku, zlasti z vidika njegove pravice do pravnih sredstev. Čeprav Rimski statut določa pravila kazenskega postopka za najhujša kazniva dejanja, ni mogoče a priori izključiti uporabnosti nekaterih njegovih rešitev tudi za kazenski postopek, ki se vodi po ZKP zaradi kaznivih dejanj iz vseh poglavij kazenskega zakona. Zaradi narave mednarodnih hudodelstev se je v mednarodnem kazenskem pravu uveljavilo ločeno odločanje o teh vprašanjih in obrazloženo odločanje o njih ter ni mogoče zanemariti pozitivnih učinkov take ureditve; Mednarodno kazensko sodišče (MKS) podrobno odloča o vprašanjih, ki se v običajnem kazenskem postopku zdijo akcesorne oziroma celo sekundarne narave. Obrazloženost odločitve o kazenski sankciji in drugih vprašanjih pa ni nujna le v razmerju do obdolženca, ampak v primeru premoženjskopravnega zahtevka tudi v razmerju do samega oškodovanca. Hkrati bi dvodelnost glavne obravnave in ločitev odločanja o teh vprašanjih lahko olajšala uvedbo vsaj delne pravice oškodovanca do pritožbe.

Primož Gorkič
Alternative slovenskemu modelu pogajanj o priznanju krivde

  • Prispevek predstavi nekatere pristope k modelom pogajalskih mehanizmov v kazenskem postopku in skozi njihovo prizmo razčleni slovensko ureditev. Kljub tradiciji mešanega postopka ima slovenska ureditev značilnosti, ki jo približujejo ureditvi pogajanj o pri­znanju krivde v anglo-ameriških postopkih. Zaradi tega je slovenski kazenski postopek izpostavljen tveganjem, ki takšne pristope spremljajo. Ta izhajajo zlasti iz poudarjene pasivizacije sodišča in šibkega preizkusa sklenjenih sporazumov o priznanju krivde. Na drugi strani so se v nekaterih evropskih sistemih, na primer v Angliji in Nemčiji, oblikovale rešitve, ki pogajanja umeščajo v samo sojenje oziroma glavno obravnavo in omogočajo aktivno sodelovanje sodnika pri samih pogajanjih. Takšne rešitve krepijo transparentnost pogajanj ter zmanjšujejo negotovost obdolženčevih prognoz izida kazenskega postopka in tveganja za pravno ali dejansko napačne sodbe.

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja IUS Software, d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)


  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820
IUS SOFTWARE d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815