GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 210,06 EUR brez DDV: 191,84 EUR
-
+

Letna naročnina znaša 210,06 EUR in vključuje osem številk.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,20 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 58,40 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 95,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 2/2017

Vesna Kranjc
Sprememba roka v pogodbi o javnem naročilu in obveznost naročnika ob zamudi

  • Avtorica analizira pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je dogovor o podaljšanju roka za izpolnitev, kot je bil prvotno določen v pogodbi o javnem naročilu, veljaven. V nadaljevanju opozori, da je pri presoji o naročnikovi obveznosti, da uveljavlja sankcije zaradi kršitve pogodbe, treba upoštevati, ali je stranka odgovorna za kršitev in ali je bila naročniku povzročena škoda. Obravnava naročnikov položaj, če sta bila v pogodbi o javnem naročilu dogovorjena pogodbena kazen za zamudo in zavarovanje z bančno garancijo za pravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti.

Romana Gajšek
Družbe na zalogo, plaščne družbe in veriženje podjetij

  • Akterji na trgu podjetništva praviloma ustanavljajo gospodarske družbe zaradi pridobivanja dobička. Najbolj priljubljena je družba z omejeno odgovornostjo. Primerna je za koncentracijo manjšega kapitala. Ni pa nujno, da je razlog za ustanovitev d. o. o. pridobivanje dobička – lahko se jo ustanovi tudi na zalogo in se jo aktivira kasneje. Prispevek predstavlja primerjalnopravne rešitve kontrolirane dopustnosti družb na zalogo in plaščnih družb s poudarkom na družbi z omejeno odgovornostjo.

Damjan Možina
(Ustavno)sodna farsa o rovokopaču

  • Prispevek predstavlja odškodninsko pravdo, o kateri so slovenska sodišča odločala kar dvajset let. Oškodovanec, ki je bil na gradbišču kot vodja vzdrževanja vodovodov, ki naj opozori na potek vodovodne napeljave, se je nenadoma povzpel na delujoč gradbeni stroj – rovokopač in začel premikati ročice, zato se je stroj prevrnil, oškodovanec pa je bil hudo poškodovan. Vrhovno sodišče je menilo, da je do nesreče v celoti (in ne le v deležu 50 %, kot sta odločili nižji sodišči) prišlo zaradi nerazumnega ravnanja oškodovanca. Ustavno sodišče je sodbo razveljavilo iz razloga preskromne obrazložitve. Vrhovno sodišče je sodbo obsežneje obrazložilo, a je Ustavno sodišče razveljavilo tudi to; Vrhovno sodišče je enako ravnalo še enkrat, a je Ustavno sodišče – tokrat sklicujoč se na doktrino očitne napačnosti – sodbo zopet razveljavilo, nato pa kar samo meritorno odločilo o delu zahtevka. Avtor kritično analizira sodbe Ustavnega sodišča, tako z ustavno­pravnega kot materialnopravnega vidika. Meni, da Ustavno sodišče sploh ni imelo pristojnosti za odločanje o tej zadevi, poleg tega pa je sprejelo tudi (materialnopravno) napačno odločitev.

Ana Kerševan
Pristojnost za izdajo začasnih ukrepov v arbitražnem postopku

  • Vloga državnega sodišča v arbitraži temelji na načelu sodnega nevmešavanja v arbitražni postopek, sodišče pa v arbitraži opravlja predvsem podporne in kontrolne funkcije, za katere arbitraža kot subjekt zasebnega prava nima pooblastil. Pomembna izjema od načela nevmešavanja sodišča v arbitražni postopek je področje začasnih ukrepov, ki so izdani v podporo arbitražnemu postopku, saj lahko takšne ukrepe pogosto izdata tako sodišče kot arbitraža, njuna pristojnost na tem področju je zato paralelna. Določitev foruma, ki bo v konkretnem primeru omogočil učinkovitejše varstvo pravic z začasnimi ukrepi, je odvisna od številnih okoliščin, ki v času sklepanja arbitražnega dogovora morda niti niso predvidljive. Zato je pomembno, da stranki arbitražni dogovor glede začasnih ukrepov oblikujeta na način, ki bo po eni strani fleksibilen in ne bo zapiral možnosti za angažiranje enega ali drugega organa, po drugi strani pa bo na predvidljiv način uredil porazdelitev pristojnosti med sodiščem in arbitražo in s tem preprečil morebiten kompetenčni spor med njima. Zastoji v postopku in izdaja nasprotujočih si odločitev o začasnem ukrepu s strani sodišča in arbitraže lahko namreč v času, ko je nujno potrebno hitro ukrepanje, popolnoma izničijo namen zavarovanja, ki ga nudi institut začasnih ukrepov, predlagatelju pa povzročijo dodatno škodo. Namen tega prispevka je predstavitev pogojev, pod katerimi imata sodišče in arbitraža pristojnost za izdajo začasnih ukrepov, analiza okoliščin, v katerih je smiselno, da je pristojnost za izdajo začasnih ukrepov bodisi porazdeljena med oba subjekta bodisi podeljena le enemu izmed njiju, na koncu pa tudi obravnava različnih stališč o dopustnosti dogovora o izključitvi pristojnosti sodišča iz postopka z začasnimi ukrepi ter vpliva tovrstnih dogovorov na kompleksno razmerje med načelom avtonomije strank in pravico do sodnega varstva.

Žiga Cvetko
Odgovornost obvladujoče družbe pri dejanskih koncernih – primerjalno

  • Prispevek obravnava odgovornost obvladujoče družbe v dejanskem koncernu. Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) je prinesla spremembe na področje odgovornosti v dejanskem koncernu. Avtor tako obravnava ustreznost ureditve pred sprejemom novele ZGD-1I in po njem ter jo primerja z nemško ureditvijo v Zakonu o delnicah. Najprej je predstavljen dejanski koncern kot ena od oblik povezanih družb, v nadaljevanju pa so obravnavani vsi instituti, ki urejajo varstvo v dejanskem koncernu. Obsežneje so predstavljeni poročilo o odvisnosti in z njim povezana revizija ter koncernska posebna revizija, ki je podlaga za nadaljnje zahtevke. Novost na področju odgovornosti obvladujoče družbe so specialni instituti koncernskega prava, ki so bili pred novelo urejeni analogno s splošnimi pravili korporacijskega prava; novela pa jih je uredila kot samostojne institute koncernskega prava. Podrobneje so obravnavani tudi vsi zahtevki, naslovljeni na obvladujočo družbo kot posledica odškodninske odgovornosti. Na koncu prispevka se avtor opredeli do sprememb, ki jih prinaša nova ureditev, in poda njeno oceno.

Janko Keček
Napaka proizvoda kot predpostavka odgovornosti za proizvod v pravu ZDA

  • Prispevek obravnava napako proizvoda kot ključno predpostavko odgovornosti za proizvod v pravu ZDA. Podana je primerjava med odločitvami sodišč v ZDA ter ureditvijo v Tretjem in Drugem restatementu. Pri tem je pozornost namenjena predvsem ureditvi v Tretjem restatementu, katerega bistvene značilnosti so: različna definicija napake proizvoda glede na kategorije napake, izključitev testa potrošnikovih pričakovanj kot samostojnega testa napake, obveznost oškodovanca, da dokaže razumen alternativni načrt, če hoče dokazati obstoj napake v načrtu … Predstavljeni so tudi razlogi, zakaj Tretji restatement (v nasprotju z Drugim) ne vsebuje enotne definicije napake izdelka, kar kaže na različne temelje odgovornosti za različne kategorije napake, pomemben del prispevka pa je tudi primerjava med testom potrošnikovih pričakovanj in testom tveganja in koristnosti kot osnovnima testoma napake proizvoda v ZDA. Prikazane so odločitve sodišč v ZDA, ki so v številnih primerih odločala, ali ima proizvod napako, kar je lahko v pomoč tudi pri odločanju sodišč v Sloveniji, kjer je sodna praksa glede ugotavljanja napake proizvoda skromna.

Urška Gliha Škrjanec
Vpliv delavčeve zmanjšane zmožnosti za delo na delovno razmerje

  • Zmožnost za delo se ugotavlja v okviru treh med seboj ločenih postopkov, in sicer v okviru varnosti in zdravja pri delu, v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja ter v okviru obveznega invalidskega zavarovanja.
    Kot še posebno problematičen se v praksi kaže postopek v okviru varnosti in zdravja pri delu, ko izvajalec medicine dela ugotovi delavčevo začasno zmanjšano zmožnost za delo. Izvajalec medicine dela lahko ugotovi, da je delavec zmožen le delno opravljati delo na svojem delovnem mestu ali da lahko sicer dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa je v celoti nezmožen opravljati delo na delovnem mestu v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ali da je nezmožen za delo, hkrati pa se lahko zgodi, da v teh primerih ni odrejena delna ali popolna zadržanost z dela zaradi bolezni. Če se to zgodi, je delodajalec nesorazmerno (pretirano) finančno obremenjen, saj pravna ureditev teh primerov ne predvideva. Kot možne rešitve in ukrepi v teh situacijah se kažejo uzakonjena dolžnost prilagoditve dela, odreditev začasnega opravljanja drugega dela, uvedba denarnega nadomestila v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, dolžnost obdobnega ugotavljanja zmožnosti za delo in kot skrajno sredstvo odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Vesna Sodja
Pogoji za začetek del in rok za dokončanje del v gradbeni pogodbi ter posledice zamude

  • Avtorica v prispevku obravnava izpolnitev dejanskih in pravnih pogojev za začetek gradbenih del, posledice zamude z uvedbo v delo ter posebnosti pogodbene kazni, ki je dogovorjena v gradbeni pogodbi.

Iz prakse za prakso

Saša Prelič
Prenos obrata kot predmeta stvarnega vložka

 

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja IUS Software, d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)


  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820
IUS SOFTWARE d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815