GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 249,66 EUR brez DDV: 237,77 EUR
-
+

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.

Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 237,77 EUR + DDV (5 %).

Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 66,00 EUR + DDV (5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,90 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 59,80 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 98,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 2/2020

Dušan Jovanovič, Miha Bratina
Veljavnost pravnih poslov, sklenjenih na podlagi 38.a člena ZGD-1

  • V prispevku avtorja predstavita sedanjo opredelitev 38.a člena ZGD-1 o odpravi nasprotja interesov in njegovo umestitev v korporacijsko statusnopravno področje. Pri tem postavita v ospredje in analizirata ničnostno sankcijo za pravne posle, ki so podvrženi in sklenjeni z morebitno kolizijo interesov. V nadaljevanju prikažeta nekatere argumente in poglede, zastavljene na primeru enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, ter podata rešitve in stališča glede veljavnosti pravnih poslov, sklenjenih z domnevnim nasprotjem interesov.

Aljoša Dežman
Vprašanje pravnega dometa analogne uporabe pravila prvega odstavka 397. člena ZGD-1 pri družbah z omejeno odgovornostjo

  • Avtor v članku obravnava vprašanje, ali se mora za pridobitev pravice do izpodbijanja skupščinskega sklepa pravilno vabljeni družbenik osebno ali prek svojega pooblaščenca udeležiti skupščine družbe z omejeno odgovornostjo in na njej napovedati izpodbijanje oziroma ali lahko slednje zaradi smiselne uporabe pravil o delniški družbi nadomesti le izjava družbenika brez fizične udeležbe (njegove ali njegovega pooblaščenca) na skupščini in brez izrecne napovedi izpodbijanja.

Daniel Zdolšek
Revizorjevo poročilo o preiskavi računovodskih izkazov

  • Pri preiskavi računovodskih izkazov (iz preteklosti) je revizorjev končni izdelek poročilo o (opravljeni) preiskavi računovodskih izkazov. Gre za posel dajanja omejenega zagotovila, ki ga opravi revizor in v njem izrazi sklep o računovodskih izkazih, ki so predmet preiskovanja. Namen revizorjeve podaje zagotovila je povečanje zaupanja predvidenih uporabnikov računovodskih izkazov v računovodske izkaze, ki jih je sicer pripravil subjekt preiskovanja. Pri preiskovanju računovodskih izkazov in pripravi poročila o opravljeni preiskavi računovodskih izkazov mora revizor uporabiti Prenovljeni Mednarodni standard poslov preiskovanja – Posli preiskovanja računovodskih izkazov iz preteklosti (z oznako 2400, izdan v 2012). Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v 57. členu določa zavezance, pri katerih mora biti opravljena preiskava računovodskih izkazov, sestave in vsebine revizorjevega poročila o preiskavi računovodskih izkazov ne ureja niti ne določa drugih (obveznih) sestavin. V prispevku je prikazana sestava poročila o preiskavi, pripravljenega v skladu s Prenovljenim Mednarodnim standardom poslov preiskovanja 2400, in njegove (pomembnejše) vsebine/razdelki, vključno z nekaterimi zgledi. Predstavljena različica poročila (z revizorjevim sklepom brez pridržkov o računovodskih izkazih subjekta preiskovanja) je najpogosteje uporabljena v dejanski praksi.

Polonca Kovač
Novejša sodna praksa o statusih in položajih strank v davčnih postopkih

  • Vprašanje, kdo je nosilec statusa stranke in ima določen položaj v davčnem ali kateremkoli drugem postopku, je ključna materialnopravna in procesna materija, iz katere sledijo pravice in obveznosti teh oseb. Prispevek analizira nedavno slovensko sodno prakso v upravnem sporu in v ustavnosodni presoji glede teh vprašanj, tako da se podrobno obravnava, kdo je davčni zavezanec, vlogi plačnika davka in pravnega naslednika ter posebej dolžnika v davčni izvršbi, pa tudi stranskih udeležencev in zastopnikov. Iz preučenih sodnih primerov pri nas, zlasti 32 odločb Vrhovnega sodišča v zadnjih petih letih, izhaja, da niti ni tako sporno, kdo je zavezanec za davek kot glavna stranka, medtem ko se dileme pojavijo pri prenosu legitimacije na naslednike in zlasti pri izterjavi. Še več vprašanj poraja razumevanje, da je treba poleg področne davčne zakonodaje upoštevati splošne predpise o položaju stranskega udeleženca, predvsem ZUP. Rezultati so zanimivi za praktike in razvoj teorije davčnega procesnega prava.

Drago Dubrovski
Ali so sodni postopki prisilne poravnave resnično sanacijski postopki

  • Kriza je kratkotrajno neugodno, nezaželeno in kritično stanje v podjetju, ki neposredno ogroža nadaljnji obstoj in razvoj, zato so tudi postopki njenega obvladovanja oziroma sanacije podjetja izjemno zahtevni in tvegani, izid pa negotov. Postopek sodne prisilne poravnave je ena izmed oblik prestrukturiranja podjetja v krizi. Vprašanje, ki ga obravnava ta prispevek, pa je, ali so prisilne poravnave kot skrajna rehabilitacijska možnost podjetja v krizi resnično v vlogi sanacijskega postopka, na osnovi katerega si bo podjetje zagotovilo dolgoročno plačilno sposobnost in zadostno likvidnost, predvsem pa nadaljnji obstoj in razvoj z vsaj povprečno panožno stopnjo uspešnosti v skladu z namenom modernega insolvenčnega prava. Na osnovi teoretičnega diskurza, empirične metode in strnjene analize primerov iz slovenske poslovne in insolvenčne prakse je bilo ugotovljeno, da prisilna poravnava v sedanjem pravnem okviru in poslovni praksi zaradi številnih pomanjkljivosti v pripravi in izvedbi ni uresničila svojega namena in udeležencem ne prinaša koristi, kajti le izjemoma se pojavlja v funkciji sanacije podjetja v krizi. Če niso izpolnjeni v prispevku obravnavani pogoji za uspešno obvladovanje krize, potem tudi široka paleta možnosti prestrukturiranj podjetja v krizi, vključno z obravnavano sodno prisilno poravnavo, ne bo omogočila preživetja in konkurenčnega razvoja podjetja.

Ambrož Cvahte
Zastopniški posli, ki jih zastopnik sklene s samim seboj

  • Upoštevaje dejstvo, da je glavna obveznost zastopnika, da varuje in uresničuje interese zastopanega, se znajde zastopnik, ki sklene (zastopniški) pravni posel v imenu in za račun zastopanega s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko, v potencialnem nasprotju interesov, ki je strukturne narave. Primerjalnopravni pregled ureditve poslov zastopnika s samim seboj pokaže, da so tovrstni zastopniški posli praviloma podvrženi posebnim pravilom, ki nudijo zastopanemu povečano varstvo. Čeprav v slovenskem pravu ni izrecne zakonske določbe, ki bi na splošni civilni ravni urejala posle zastopnika s samim seboj, lahko v njem najdemo več specialnih zakonskih določb, ki pri posameznih oblikah zakonitega zastopanja urejajo (tudi) posle zastopnika s samim seboj. V pregledu teh specialnih zakonskih določb je predstavljen njihov vpliv na veljavnost takšnega posla. Izpeljano je tudi splošno pravilo, ki v našem pravu velja za posle zastopnika s samim seboj na splošni civilni ravni. V tem okviru so predstavljeni dejanski stanovi, v katerih so posli zastopnika s samim seboj izjemoma dovoljeni. Opredeljeno je razmerje posameznih specialnih zakonskih določb do splošnega pravila in predvsem do uporabe izjem v njegovem okviru. Za konec je podan predlog določbe, s katero bi lahko de lege ferenda v Obligacijskem zakoniku izrecno uzakonili pravilo za obravnavo poslov zastopnika s samim seboj na splošni civilni ravni.

Matjaž Kovač
Obdavčevanje digitalne ekonomije

  • Digitalno gospodarstvo spreminja način medsebojnega sporazumevanja, porabe in poslovanja, podjetja v tem sektorju rastejo veliko hitreje kot gospodarstvo na splošno, ta trend pa naj bi se še nadaljeval. Digitalne tehnologije družbi prinašajo veliko koristi, z davčnega vidika pa ustvarjajo priložnosti za davčne uprave in ponujajo rešitve za zmanjšanje upravnih bremen, omogočanje lažjega sodelovanja med davčnimi organi in obravnavanja davčnih utaj. Vendar digitalizacija prinaša tudi pritisk na mednarodni davčni sistem zaradi spreminjanja poslovnih modelov. Davek na digitalne storitve je davek s ciljnim področjem uporabe, ki se plača na prihodke od opravljanja nekaterih digitalnih storitev, pri katerih vrednost ustvarjajo uporabniki. Na področje uporabe davka sodijo digitalne storitve, pri katerih je udeležba uporabnika v digitalni dejavnosti bistvenega pomena za podjetje, ki opravlja to dejavnost, in ki podjetju omogočajo, da od tega pridobi prihodke.

Iz prakse za prakso

Vesna Kranjc
Razkrita komisija, pripoznanje dolga


Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo


  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

DŠ: SI27683893

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815