GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 210,06 EUR brez DDV: 191,84 EUR
-
+

Letna naročnina znaša 210,06 EUR in vključuje osem številk.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,20 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 58,40 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 95,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 8/2016

Nina Plavšak, Renato Vrenčur
Prenosljivost in časovna omejenost nepravih stvarnih služnosti in služnosti v javno korist

  • Razmeroma skopa ureditev nepravih stvarnih služnosti in služnosti v javno korist v praksi povzroča težave pri (pravilni, smiselni) uporabi nekaterih splošnih pravil SPZ. V prispevku avtorja obravnavata vse vidike (ne)prenosljivosti in časovne omejenosti teh vrst služnosti.
    Obema vrstama služnosti je skupno, da sta samostojno neprenosljivi v tem pomenu, da jih njun imetnik z razpolagalnim pravnim poslom ne more pravno učinkovito prenesti na novega imetnika. Ker sta obe vrsti služnosti ustanovljeni v korist določene osebe, sta vezani na to osebo oziroma dosledneje v primeru pravne osebe na opravljanje podjema te pravne osebe. Zato prenehata samo takrat, kadar preneha ta pravna oseba (služnostni upravičenec) brez pravnega nasledstva.
    Služnost v javno korist ima dodatno značilnost, da je vezana na pravico upravljati gospodarsko javno infrastrukturo. Zato pravno dejstvo, ki povzroči, da določena oseba pridobi pravico upravljati omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture ustrezne vrste, hkrati povzroči, da nanjo preide služnost v javno korist, ustanovljena za potrebe upravljanja te infrastrukture.

Gregor Drnovšek
Dokapitalizacija brez emisijskega zneska

  • Sklep skupščine o rednem povečanju osnovnega kapitala običajno vsebuje podatke, na podlagi katerih je emisijski znesek novih delnic vsaj določljiv. Dopustnost zgolj določljivega emisijskega zneska je dokončno razjasnila novela ZGD-1I, s tem ko je spremenila drugi odstavek 337. člena ZGD-1. Prispevek pa obravnava položaj, ko sklep skupščine o rednem povečanju osnovnega kapitala ne vsebuje nobenih podatkov o emisijskem znesku. Avtor zastopa stališče, da je takšen sklep veljaven, in pojasni, ali mora poslovodstvo v takšnem primeru izdati delnice po pari ali preko pari.

Peter Podgorelec
Od uprave neodvisne informacije nadzornega sveta – primer notranjega revizorja po noveli ZGD-1I

  • Avtor v prispevku obravnava pravne možnosti pridobivanja od uprave neodvisnih informacij za izvrševanje funkcij nadzornega sveta. Zakonsko izrecno urejene možnosti pridobivanja takšnih informacij so: pravica do vpogleda v inkorporirane informacije ter poročila revizorja letnega poročila in posebnega izvedenca. V pravni teoriji je sporno predvsem vprašanje, ali lahko organ nadzora pridobiva informacije neposredno od zaposlenih v podjetju in brez dovoljenja uprave oziroma njene navzočnosti. To vprašanje je specifično za dvotirni sistem. V zvezi s tem je še vedno prevladujoče restriktivno stališče, ki to možnost dopušča le v izjemnih primerih ali s soglasjem uprave. Avtor to stališče kritizira. Kot informacijski vir je novela Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1I posebej uredila notranjega revizorja. Avtor ocenjuje uzakonjene rešitve kot pozitivne in v prispevku podrobneje pojasnjuje razloge zanje.

Luka Martin Tomažič, Borut Bratina
Ustrezna zavarovanja v primeru izdaje enotnega računa za električno energijo in omrežnino

  • Avtorja proučujeta, katera so ustrezna zavarovanja za izdajo enotnega računa na podlagi pogodbe med dobaviteljem električne energije in sistemskim operaterjem iz 114. člena Energetskega zakona (EZ-1). Osrednji del prispevka je namenjen interpretaciji nedoločnega pojma ustrezno zavarovanje, raziskavi ustreznosti posameznih instrumentov zavarovanja in oceni ustavne skladnosti predlaganih podzakonskih aktov s slovenskim ustavnim redom.

Sanja Sega
Prednosti in slabosti ločitve komercialnega in investicijskega bančništva

  • Svet se je skoraj nemudoma po izbruhu globalne finančne krize 2007–2009 odzval s številnimi zakonodajnimi reformami finančnega in bančnega sistema, ki temeljijo predvsem na povišanju kapitalskih in likvidnostnih zahtev, regulaciji nereguliranih finančnih institucij, učinkovitejšem nadzoru, depozitnih garancijskih shemah, obravnavi tveganj, povezanih z izvedenimi finančnimi instrumenti, itd. Vendar težave, povezane s prevelikimi in preveč kompleksnimi bankami, tako imenovani »too-big-to-fail« ali celo »too-big-to-bail«, ki so bistveno prispevale k nastanku in razsežnostim finančne krize, s tem niso rešene. Prispevek osvetli pokrizne predloge reforme strukture bančnega sistema na treh ravneh – na globalni ravni (G20), na ravni ZDA in EU ter na nacionalnih ravneh (Velika Britanija, Nemčija, Francija …). Poudarek je na pravnoinstitucionalnih vidikih ločitve investicijskega in komercialnega bančništva ter stališčih stroke o njenih prednostih in slabostih.

Klemen Drnovšek
Institut spremenjenih okoliščin v novejši sodni praksi

  • Institut spremenjenih okoliščin omogoča razvezo pogodbe, če po njeni sklenitvi nastanejo okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke ali onemogočajo dosego pogodbenega namena. Avtor v prispevku predstavi pregled novejše sodne prakse glede uporabe instituta spremenjenih okoliščin. Najprej analizira sodno prakso, ki se nanaša na vsebinsko presojo predpostavk instituta, in se opredeli do vprašanja, katere so tiste spremenjene okoliščine, ki omogočajo razvezo pogodbe. Med drugim odgovori na vprašanje, ali se razveza pogodbe lahko zahteva tudi zaradi zloma nepremičninskega trga ter v primeru finančne in gospodarske krize. V drugem delu avtor prek najnovejše sodne prakse analizira ustrezne načine uveljavljanja razveze pogodbe in najpogostejše napake strank, katerih posledica je zavrnitev zahtevkov brez presojanja njihove vsebinske utemeljenosti. Glede na to, da se sklicevanju na spremenjene okoliščine stranke lahko vnaprej odpovejo, avtor prispevek zaključi s pregledom omejitev in dopustnosti tovrstne odpovedi.

Marko Kirn
Opredelitev oseb javnega prava po pravilih javnega naročanja – analiza prakse Sodišča EU in določb ZJN-3

  • Prispevek postavlja analitični okvir za presojo statusa subjektov po pravilih javnega naročanja, ki niso organizirani v pravnih oblikah, tipičnih za osebe javnega prava. Ključna je presoja, ali v konkretnem primeru obstajajo okoliščine, ki izkazujejo, da tak subjekt zadovoljuje potrebe splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave. Katere so te okoliščine na splošno, izhaja iz sodne prakse Sodišča EU, ki je v prispevku podrobneje analizirana. Sodna praksa, vzpostavljena v okviru prej veljavnih direktiv na področju javnega naročanja (Direktiva 2004/18/ES, Direktiva 93/37/EGS in Direktiva 92/50/EGS), je še naprej relevantna, saj Direktiva 2014/24/EU v primerjavi s prej veljavnimi direktivami pri opredelitvi oseb javnega prava ni prinesla nobenih sprememb. Kodifikacija sodne prakse glede opredelitve oseb javnega prava z ZJN-3 ni bila celovito izvršena.

Ana Javh
Izvršitev sklepa o civilni delitvi solastne nepremičnine

  • Sodna postopka prostovoljne in prisilne izvršitve sklepa o civilni delitvi sta glede na trenutno veljavno zakonodajo pomanjkljivo in nekonsistentno urejena, pravni položaji udeležencev v teh dveh postopkih pa neustrezno zakonsko zavarovani. Sodna praksa na tem področju je sporna in neenotna. Vse navedeno vpliva na neuspešnost in neučinkovitost postopkov. V članku so izpostavljena sporna vprašanja veljavne zakonske ureditve skupaj s kritično analizo s tem povezane sodne prakse, obenem pa ponuja rešitve teh vprašanj de lege ferenda, opirajoč se tudi na avstrijsko pravno ureditev problematike.

Polonca Kovač
Pravna narava zavezujoče informacije med teorijo in prakso

  • Zavezujoča informacija je akt, ki ga je slovenski zakonodajalec po tujih vzorih uvedel v našo ureditev z Zakonom o davčnem postopku leta 2006, ob bok carinskim informacijam kot upravnim odločbam po pravu EU. Zavezujoča informacija pa se izda v posamični zadevi, a na podlagi bodočih oziroma potencialnih dejstev, zato je njena pravna narava hibridna, saj je akt abstrakten, a individualen. Praksa pri nas kaže, da je davčni organ dokaj restriktiven pri informiranju, kar vodi v nizko stopnjo uporabe instituta in vrsto nejasnosti. Namen članka je določiti prevladujoče elemente za opredelitev pravne narave (davčne) zavezujoče informacije skozi teoretične elemente pravnih aktov, da bi povečali njeno uporabo. Zaradi pravnih učinkov določenega pravnega in zlasti sodnega varstva nad davčnimi akti zavezancem pač ne gre odrekati, naj bo prek razumevanja, da je zavezujoča informacija upravni predpis ali upravna (pred)odločba. Pri tem gre kot vodilo upoštevati cilj, ki se ga zasleduje z zavezujočo informacijo, tj. primarno povečanje pravne in siceršnje varnosti investitorjev na slovenskem in evropskem trgu.

Iz prakse za prakso

Saša Prelič
Izključitev člana (ustanovitelja) iz zasebnega (visokošolskega) zavoda

Marijan Kocbek
Zmanjšanje osnovnega kapitala z umikom lastnih delnic – vidik ZPre-1 in ZGD-1

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja IUS Software, d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)


  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820
IUS SOFTWARE d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815