GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Izobraževanja: 01 30 91 816
  • Pišite nam
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 210,06 EUR brez DDV: 191,84 EUR
-
+

Letna naročnina znaša 210,06 EUR in vključuje osem številk.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,20 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 58,40 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 95,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 3-4/2017

Miha Kerin
Neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov pri članih nadzornega sveta

  • V prispevku so opredeljeni pojmi neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov, vsi v zvezi s člani nadzornega sveta, ter analizirane določbe zakonov in priporočila kodeksov v zvezi z njimi. Nekateri pravni viri teh pojmov sploh ne definirajo (na primer ZGD-1), definicije v pravnih virih (zlasti kodeksih) pa se med seboj razlikujejo. Na splošno je neodvisnost mogoče razumeti kot odsotnost trajnejše povezave s katerokoli tretjo osebo oziroma entiteto, ki bi lahko vplivala na člana nadzornega sveta pri konkretnem ravnanju oziroma odločanju tako, da bi večkrat ravnal pristransko oziroma odločil v nasprotju z interesom družbe. Potencialno nasprotje interesov je položaj, v katerem obstajajo v zvezi s članom nadzornega sveta ali kandidatom za člana nadzornega sveta okoliščine, ki bi ga lahko kot člana nadzornega sveta pripeljale v nasprotje interesov, če in ko bi nadzorni svet sprejemal konkretne odločitve z vsebino, ki je v zvezi s takimi okoliščinami. Odvisnost je najbolj tipičen primer relevantnega dlje časa trajajočega potencialnega nasprotja interesov. Za nasprotje interesov gre, ko se posamezen član nadzornega sveta pri konkretnem ravnanju oziroma v zvezi s konkretno odločitvijo dejansko znajde v primežu dveh nasprotujočih si interesov, to je interesa družbe, v skladu s katerim je dolžan ravnati na podlagi korporacijskopravnega razmerja z družbo, in svojega zasebnega interesa. Cilj vseh treh institutov je varovati dobro družbe pa tudi zaupanje v nadzorne svete in njihovo delo. Pri tem je namen instituta neodvisnosti in potencialnega nasprotja interesov preprečiti obstoj ali zmanjšati število položajev, ki bi prepogosto vodili v pomembna dejanska nasprotja interesov, namen instituta nasprotja interesov pa urediti potrebno ravnanje, če do nasprotja interesov pride (zlasti izločitev iz glasovanja in razprave). Kot problematično avtor označi tudi zahtevo kodeksov po neodvisnosti članov nadzornega sveta od večinskega delničarja, saj gre za inherentno potencialno nasprotje interesov, ki izhaja iz zakonsko predvidene interesne sestave nadzornih svetov. Interes družbe se v konkretnem primeru izkristalizira tudi prek razprave o tem, kakšne interese imajo glavni deležniki družbe (lastniki in delavci).

Dušan Jovanovič, Miha Bratina
Obveznosti bank v zvezi s podaljšanjem kreditnih linij

  • Avtorja v prispevku obravnavata obveznosti bank, ki izhajajo iz kreditnih razmerij, do kreditojemalcev. Pri tem skušata ob upoštevanju splošnih načel obligacijskega prava odgovoriti na vprašanji, ali lahko iz kreditnega razmerja izhaja obveznost banke, da kreditno razmerje podaljšuje, in v kakšnih okoliščinah se takšna obveznost lahko pojavi. Obravnavata tudi protipravnost ravnanja bank in morebitno odškodninsko obveznost v primeru, da banka neutemeljeno ne podaljša kreditnega razmerja.

Maja Vesenjak
Neodvisna bančna garancija in primerljiva zavarovanja

  • V prispevku avtorica primerja bančno garancijo z drugimi oblikami zavarovanj. Predstavljena so zavarovanja, ki so z bančno garancijo primerljiva po tem, da niso odvisna od temeljnega posla ali da udeležba oseb pri nastanku zavarovanja in njegovi realizaciji spominja na razmerja v zvezi z bančno garancijo. Za primerjavo so izbrani pogodbena bančna garancija, bond, poroštvo oziroma bančno poroštvo, poroštvo na prvi poziv, menični dolžniki, bančna obveznost plačila (BPO) in stand-by akreditiv. Za vsako od zavarovanj je po predstavitvi pojasnjeno, kdaj so pravice in obveznosti iz njega enake bančni garanciji in kdaj se od nje razlikujejo. Razen menice in poroštva nobeno izbrano zavarovanje ni zakonsko urejeno.

Miha Šlamberger
Zloraba položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti in pravilo podjetniške presoje – skupna uporaba

  • Članek poskuša prikazati ugotovitve avstrijske teorije in sodne prakse na področju presoje kazenske in civilne odgovornosti višjih bančnih uslužbencev. Potrjuje že doslej jasno izraženo zahtevo teorije in sodne prakse, da je za pravilno kazensko obravnavo t. i. kaznivega dejanja zlorabe položaja potrebno dobro poznavanje pravil ZGD-1 o prosti poslovni presoji in zahtevani skrbnosti organov vodenja in nadzora. Prav tako je ključna obravnava vsake poslovne odločitve z vidika presoje okoliščin ex ante.

Ana Javh
Fizična delitev solastne nepremičnine

  • Avtorica obravnava fizično delitev solastne nepremičnine s poudarkom na vprašanju deljivosti solastne nepremičnine s stavbo. Da bi lahko prišlo do fizične delitve stavbe in s tem do vzpostavitve etažne lastnine, je potrebno predhodno ugotoviti, ali je to stavbo mogoče razdeliti na dve ali več samostojnih funkcionalnih enot. Največkrat so za dosego tehnično ustrezno prilagojene stavbe potrebni določeni gradbeni posegi. Dilema je, kako naj sodišče odloči v primeru, če eden od solastnikov ne da soglasja za izvedbo teh gradbenih del in kritje njihovih stroškov: ali šteti, da fizična delitev nepremičnine ni mogoča zato, ker sodišče ne more nadomestiti solastnikovega soglasja, ali pa v določenih primerih kljub temu dopustiti fizično delitev nepremičnine z ustanovitvijo etažne lastnine. Avtorica meni, da bi moralo sodišče ob ugotovitvi, da vlaganja niso znatnejše vrednosti, omogočiti fizično delitev solastne nepremičnine in tako dati varstvo uzakonjenemu primarnemu interesu solastnika po fizični delitvi.

Primož Baucon
Davčna utaja in njena finančna preiskava

  • Popolno ali delno izogibanje davčnim obveznostim ter nepravočasno izpolnjevanje teh obveznosti in drugih povezanih obveznosti (dajatev) ne pomeni le kršitve pravnih norm, ampak povzroča tudi nedopustne posledice in protipravna stanja. Zaradi tega vse sodobne zakonodaje predvidevajo sistem davčnih kaznivih dejanj in kazenskih sankcij. Zaradi varstva fiskusa je treba zagotoviti pravilno uporabo materialnega davčnega in kazenskega prava, in to enako za vse storilce teh dejanj. Države pogosto zaostrujejo kazni zoper tiste, ki svojih davčnih obveznosti ne izpolnjujejo pravočasno. Avtor analiza glavne značilnosti in elemente kaznivega dejanja davčne utaje kot temeljnega fiskalnega kaznivega dejanja. Ukrepi (finančna preiskava), ki se izvajajo z namenom odkrivanja davčnih kaznivih dejanj, so ena izmed oblik davčne kontrole. Avtor opredeli pojem finančne preiskave in predstavi njene glavne značilnosti, metode, tehnike oziroma elemente.

Jure Globočnik
Smartphone wars und Missbrauch marktbeherrschender Stellung durch Inhaber standardessentieller Patente

  • V prispevku so ovrednoteni patenti, ki so bistveni del standarda (angl. standard-essential patent) v luči prepovedi zlorabe prevladujočega položaja (102. člen PDEU). Po uvodni predstavitvi standardizacije in pogojev FRAND (angl. fair, reasonable and non-discriminatory) je predstavljeno razmerje med kartelnim in patentnim pravom. Danes velja, da sta ti pravni panogi komplementarni. V osrednjem delu članka je obravnavano vprašanje, kdaj ravnanje imetnika patenta, ki je bistveni del standarda, po pravu Evropske unije pomeni zlorabo prevladujočega položaja. Najprej so predstavljene posebnosti ugotavljanja, ali na določenem tehnološkem trgu sploh obstaja prevladujoči položaj. Pri tem je pozornost namenjena zlasti visokim stroškom menjave uporabljene tehnologije in s tem povezanim učinkom lock-in. Nato so predstavljene posamezne oblike zlorabe prevladujočega položaja, začenši z nesklenitvijo licenčne pogodbe oziroma z njeno sklenitvijo pod diskriminatornimi, nepoštenimi ali neprimernimi pogoji. Posebna pozornost je namenjena tožbam zaradi kršitve patenta in s tem povezani odločitvi Sodišča Evropske unije v zadevi Huawei. To vprašanje je namreč v zadnjem času predmet številnih sodnih odločitev in živahnih akademskih razprav, izjemno pomembno pa je tudi za vpletene gospodarske družbe. Kot zadnja od konstelacij je predstavljena patentna zaseda (angl. patent ambush) v evropskem pravu in pravu Združenih držav Amerike.

Luka Bernard
Presoja ravnanj podjetja s prevladujočim položajem po učinku: reforma Evropske komisije in njena (delna) recepcija v sodni praksi EU

  • Avtor v prispevku obravnava osnovni koncept reforme Evropske komisije glede zlorabe prevladujočega položaja, ki je prepovedana na podlagi 102. člena PDEU. Bistvo te reforme je opustitev formalistične presoje ravnanj podjetij s prevladujočim položajem in implementacija presoje po učinku. Članek obravnava principe presoje zlorabe prevladujočega položaja po učinku iz Navodil Komisije. Predstavljen je tudi vpliv te reforme Komisije na nedavno sodno prakso SEU.

Vesna Sodja
Pogoji za začetek del in rok za dokončanje del v gradbeni pogodbi ter posledice zamude

  • Avtorica v prispevku obravnava izpolnitev dejanskih in pravnih pogojev za začetek gradbenih del, posledice zamude z uvedbo v delo ter posebnosti pogodbene kazni, ki je dogovorjena v gradbeni pogodbi.

Renata Mihalič, Grega Strban
Socialna država in država blaginje – sopomenki ali le vsebinski blizuzvočnici?

  • Prispevek obravnava koncepta socialne države in države blaginje v okviru demokratične pravne države. Predstavljeni so temelji socialne normativne države, primerjalnopravni vidiki oblik socialnih držav ter usmeritve nacionalne in evropske socialne politike. Analizirani so sistem države blaginje in razlike v razmerju do socialne pravne države. Obravnavana so tudi temeljna načela in cilji socialne države in države blaginje. V sklepu so osvetljeni izzivi moderne socialne države.

Iz prakse za prakso

Saša Prelič
Obveznost izplačila denarne odpravnine pravne naslednice PID zaradi njenega statusnega preoblikovanja po ZPNPID

 

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja IUS Software, d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)


  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820
IUS SOFTWARE d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815