Razkritje dokazov v pravdnem postopku
Knjiga je v slovenski pravni teoriji prvo delo, ki sistematično obravnava institut razkritja dokazov v pravdnem postopku. Avtorica slovensko pravno ureditev primerja tudi z ureditvijo tega področja v Angliji in Walesu in spremenjeno ureditvijo razkritja dokazov v Nemčiji. Na podlagi te analize ponudi predloge za morebitne spremembe. Upošteva tudi na začetku leta 2017 sprejeto novelo Zakona o pravdnem postopku, ki je na novo uredila nekatera vprašanja v zvezi s predložitvijo listin in uporabo tajnih podatkov v postopku. Knjiga ima s tem dodatno vrednost kot usmeritev za sodno prakso pri uporabi zakonskih določb in kot spodbuda zakonodajalcu za morebitne nove zakonske spremembe oziroma dopolnitve na tem področju.
Z DDV: 48,00 €
Brez DDV: 45,71 €
Na zalogi
Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si
V knjigi je obravnavano razkritje listinskih dokazov. V prvem delu je pozornost namenjena fazi pred uvedbo pravdnega postopka. Takrat je posameznik pri pridobivanju informacij in dokazov prepuščen svoji iznajdljivosti. Na voljo ima več možnosti, vendar mu potrebnih informacij in dokazov za pripravo sklepčne tožbe pogosto kljub trudu ne uspe zbrati. Posledica je slabo pripravljeno procesno gradivo, kar nato vpliva na hitrost in pravilnost odločanja ali pa posameznika celo odvrne od uveljavljanja materialnopravnih pravic v sodnem postopku. Avtorica se zato zavzema, da bi po zgledu angleške civilnoprocesne ureditve v naš pravni sistem uvedli nov institut – odredbo za predpravdno razkritje dokazov.
Drugi del je namenjen analizi normativne ureditve razkritja listinskih dokazov v pravdnem postopku. Po avtoričinem mnenju je v teoriji in sodni praksi preveč poudarjeno razpravno načelo, utemeljeno na pravilu nemo tenetur contra se edere. Premalo pozornosti pa je namenjene strankini pravici do dokaza, ki jo je mogoče izpeljati iz konvencijske pravice do poštenega sojenja in ustavne pravice do enakega varstva pravic. Pravda ne more biti namenjena samo varstvu zasebnih interesov strank, temveč se mora v njej udejanjati tudi širši interes pravosodja, tj. sprejemanje poštenih sodnih odločitev. Ta vidik je bolje izražen v angleškem civilnem postopku razkritja dokazov, ki strankama omogoča informiranje o vseh pomembnih dokumentih, tudi tistih, ki so v posesti nasprotne stranke ali druge osebe. Premisliti pa je treba, ali je že primeren čas za tako korenite spremembe tudi pri nas, saj bi nujno pomenile tudi spremembo miselnosti ljudi.
Vezava: mehka
ISBN: 978-961-247-374-7
Št. strani: 284
Leto izdaje: 2017
Dr. Ivanka Demšar Potočnik se je po končanem študiju prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1993 zaposlila v gospodarstvu in leta 1996 opravila pravniški državni izpit. Od leta 1999 je zaposlena v pravosodnih organih. Najprej je bila dve leti strokovna sodelavka na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Kranju. V obdobju 2001–2004 je bila okrajna sodnica na kazenskem, izvršilnem in nepravdnem oddelku Okrajnega sodišču v Kranju, od leta 2004 do 2008 pa okrožna sodnica na pravdnem oddelku Okrožnega sodišča v Kranju. Leta 2008 je bila prvič imenovana za državno pravobranilko na sedežu v Ljubljani, leta 2016 pa je dobila še drugi osemletni mandat. Od leta 2017 deluje kot višja državna odvetnica na civilnopravnem in gospodarskem oddelku Državnega odvetništva RS. Poleg službenih obveznosti je v šolskem letu 2009/10 vpisala doktorski študij na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 2016 cum laude obranila doktorsko disertacijo z naslovom Razkritje dokazov v pravdnem postopku.
