GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 249,66 EUR brez DDV: 237,77 EUR
-
+

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.

Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 237,77 EUR + DDV (5 %).

Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 66,00 EUR + DDV (5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,90 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 59,80 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 98,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 1/2020

Boštjan Koritnik, Lojze Ude
Vprašanje enotnosti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS v zvezi s kreditnimi pogodbami v tuji valuti

  • Odločbe Vrhovnega sodišča RS (VS RS) v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih različni deležniki interpretirajo zelo različno. Na eni strani banke trdijo, da je sodna praksa VS RS enotna in usklajena, na drugi strani pa trdijo določeni kreditojemalci, predvsem prek interesnega združenja, prav nasprotno (z medijskimi navedbami, da so odločitve vrhovnih sodnikov »nasprotujoče«). VS RS je denimo v letu 2018 izdalo kar pet tovrstnih odločb, nižja sodišča pa še mnogo več. Analiza in primerjava odločitev VS RS v odločbah VS RS v zvezi z veljavnostjo pogodb o kreditu v švicarskih frankih je pokazala, da so stališča VS RS glede veljavnosti pogodb o kreditu v švicarskih frankih usklajena in je sodna praksa VS RS enotna, kljub občasnim, a očitno neutemeljenim dvomom. V vsebinsko presojo posameznih stališč pa se avtorja v prispevku namenoma nista spuščala.

Martina Repas
Sodobne vrste znamk – novi izzivi in priložnosti

  • Prispevek se ukvarja z možnostjo registracije netradicionalnih (sodobnih) znakov, kot so prostorsko neomejene barve, pozicijski znaki, gibanje, holografski znaki itd., kot znamk z vidika splošnih zahtev za registracijo znamke, ki veljajo v zakonodaji držav članic EU. Posledično gre za analizo zahtev, ki se nanašajo na znak, na jasno in natančno predstavitev znaka ter na sposobnost razlikovanja znaka, ki jih netradici­onalni znaki – v nasprotju s tradicionalnimi (besede, slike) – težje izpolnijo. Za netradicionalne znake, katerih varstvo z znamko je izključeno oziroma zavrnjeno, je treba iskati varstvo v okviru drugih pravic intelektualne lastnine. Kot alternativni možnosti se kažeta predvsem avtorska pravica in varstvo pred nelojalno konkurenco.

Igor Strnad
Dopuščena revizija – analiza primera

  • S sprejemom zadnje spremembe pravdnega postopka je dopuščena revizija edina oblika tega izrednega pravnega sredstva. Le Vrhovno sodišče je tisto, ki odloča o izbiri zadeve, ki jo bo obravnavalo; zavrnitve predloga mu ni treba obrazložiti; sámo si tudi določi vprašanje. S tem je omogočeno, da se sodniki Vrhovnega sodišča polno posvetijo zadevam, ki jih sprejmejo v obravnavo, ter da jih skrbno preštudirajo in obrazložijo. Vendar tudi v tem postopku veljajo omejitve ustavnopravne in zakonske narave. Z analizo konkretnega primera avtor ugotavlja njihovo upoštevanje.

Boštjan Zrnec Orlič
Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (2. del)

  • V prispevku so skozi jezikovno, logično, sistematično in zgodovinsko razlago kazenske norme obravnavani nosilni elementi insiderskega delikta, vrednostno povezani s ciljem varstva zaupanja v finančne trge: predmet (notranja informacija), oseba (insider) in ravnanje (zloraba notranje informacije). V ponazoritev ključnih pravnih dilem uporabljam primere iz domače sodne in tožilske prakse ter vodilne judikate Sodišča EU. Ugotavljam, da nacionalni pravni režim sankcioniranja insiderskega delikta ni v celoti skladen z ustavnima načeloma enakosti in sorazmernosti ter ne izpolnjuje vseh minimalnih zahtev Direktive 2014/57. Nadalje opažam, da določeni deli definicije notranje informacije v pravu Unije zastirajo bistvo tega s tržnimi običaji povezanega pravnega standarda, katerega vsebinsko napolnitev bi bilo najustrezneje prepustiti sodiščem. V posamičnih zadevah iz pravosodne prakse se kažejo težave pri uporabi nekaterih temeljnih konceptov insiderskega delikta, kot so test razumnega vlagatelja, upoštevnost tržnih informacij, razlikovanje med objavo in javnostjo informacije, ločevanje med korporacijskopravnimi zavezami in tržnim pravom in podobno. K marsikateremu od teh problemov teorija ni prispevala poglobljene razprave.

Vasilka Sancin, Domen Turšič, Maks David Osojnik
Prihodnost mednarodne investicijske arbitraže v Evropski uniji in njenih članicah

  • Sodba Sodišča Evropske unije (EU) v zadevi Achmea je močno zamajala temelje mednarodne investicijske arbitraže na območju Evropske unije, zato prispevek najprej kritično analizira sodbo v zadevi Achmea, nato pa se osredotoči na odzive mednarodnih investicijskih tribunalov, predvsem v okviru postopkov na podlagi Pogodbe o energetski listini (ECT) ter postopkov, ki potekajo pod okriljem Mednarodnega centra za reševanje investicijskih sporov (ICSID). Prispevek prek nedavnih arbitražnih odločb predstavi pomembne razlike med pravnimi okoliščinami, o katerih je odločalo Sodišče EU v zadevi Achmea, in tistimi, ki se pojavljajo v primerih, začetih na podlagi multilateralnih investicijskih sporazumov, sklenjenih z vsaj eno državo nečlanico EU (s tako imenovanim ekstra-EU elementom). Prav tako opozori na (ne)možnost učinkov sodbe Achmea v – dualistično gledano – različnih pravnih sferah mednarodnega javnega prava in pravnega reda držav članic EU. Prispevek vsebuje tudi kritično analizo Mnenja SEU 1/17 o skladnosti sporazuma CETA s pravnim redom Evropske unije in njegovega vpliva na prihodnost mednarodne investicijske arbitraže.

Marijan Kocbek
Delničarski direktivi I in II ter ZGD-1

  • Avtor v prispevku obravnava urejanje delničarskih pravic v okviru EU. Že leta 2007 je EU sprejela Delničarsko direktivo I, ki je bila v Sloveniji implementirana z novelo ZGD-1C. Deset let pozneje pa je bila prva direktiva novelirana z direktivo o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev, kot odziv na finančno krizo in za reševanje podobnih situacij v prihodnosti. Delničarsko direktivo II bo Slovenija implementirala z novelo ZGD-1K. Ker so v tem trenutku v zakonodajni proceduri aktualne razprave o prenosu direktive, avtor obravnava trenutno veljavno pravno ureditev relevantnih korporacijskopravnih institutov v ZGD-1, povezanih z direktivo.

Neža Pogorelčnik Vogrinc
Mednarodna pristojnost v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema

  • Uredba Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema v državah članicah EU, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju, v celoti nadomešča pravila nacionalnega mednarodnega zasebnega prava (med drugim) glede mednarodne pristojnosti v sporih glede premoženjskih razmerij med zakoncema. Uredba primarno navezuje pristojnost za premoženjskopravne spore med zakoncema na dve vrsti postopkov v teku: zapuščinski postopek po umrlem zakoncu in postopek razveze, razveljavitve zakonske zveze ali prenehanja življenjske skupnosti. Tovrstna koncentracija postopkov je v vsakdanjem življenju izjemno pogosta, saj do potrebe po sodnem odločanju o premoženjskopravnem sporu med zakoncema praviloma pride zaradi smrti enega od njiju ali razpada zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti. Navezne okoliščine, ki jih za določitev pristojnosti določa Uredba sama (pristojnost države, na ozemlju katere imata zakonca ob začetku sodnega postopka običajno prebivališče; če tega ni, na ozemlju katere sta imela zakonca zadnje običajno prebivališče, če eden od njiju ob začetku postopka še vedno prebiva tam; ali če tega ni, na ozemlju katere ima tožena stranka ob začetku postopka običajno prebivališče; ali če tega ni, katere skupno državljanstvo imata zakonca ob začetku sodnega postopka), se bodo tako uporabljale le redko. Ob tovrstnem poenotenju ureditve glede mednarodne pristojnosti pa se zaradi občutljivosti področja in različne stopnje odprtosti družb v posameznih državah odpira veliko vprašanj. Prispevek opozarja na razlike, do katerih bo v Sloveniji prišlo zaradi drugačnega nabora naveznih oko­liščin v primerjavi s prej relevantnimi v ZMZPP, in predstavlja posebne institute za določitev pristojnosti, kadar se ta ne določi po splošnih pravilih.

Iz prakse za prakso

Vesna Kranjc
Pravne posledice uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami po ZJN-3

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo


  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

DŠ: SI27683893

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815