GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 249,66 EUR brez DDV: 237,77 EUR
-
+

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.

Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 237,77 EUR + DDV (5 %).

Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 66,00 EUR + DDV (5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,90 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 59,80 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 98,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 2/2021

Andreja Primec
Pravni vidik družinske ustave

  • Družinske ustave so se začele pojavljati kot oblika avtonomnega urejanja razmerij v družinskih podjetjih, s poudarkom na interakciji med družino in družbo. V nasprotju z javnimi družbami, katerih poslovanje in upravljanje je podvrženo določnejšim zakonskim pravilom, za nejavne družbe prevladuje načelo svobodnega dogovarjanja. Ta pravni privilegij je za številna družinska podjetja pomenil veliko breme, zato so bila prisiljena iskati pomoč pravnih strokovnjakov. V praksi se je tako začela oblikovati posebna različica upravljanja od sicer bolj znanega in uveljavljenega korporativnega upravljanja (corporate governance), imenovana družinsko upravljanje (family governance). Pojavljati so se začeli kodeksi upravljanja s smernicami za odgovorno upravljanje družinskih podjetij. Nemški kodeks upravljanja družinskih podjetij poleg usmeritev za upravljanje podjetij izrecno poudarja, da je vsako družinsko podjetje specifično, zato mora v prvi vrsti sámo oblikovati lastno politiko upravljanja in sprejeti svoj (družinski) kodeks upravljanja. Vsebuje tudi zahtevo, da mora družinski kodeks določiti svojo pravno naravo in vsebino, kar je še zlasti pomembno za razmerja do ustanovitvenega in drugih pravnih aktov podjetja. Družinski kodeks je lahko tudi družinska ustava.

Maja Kotnik, Teja Štrukelj
Svoboda ustanavljanja v povezavi s čezmejnim prenosom statutarnega sedeža družb v EU in vpliv zadeve Polbud

  • Svoboda ustanavljanja je ena izmed temeljnih pravic, ki jih določa že sama Pogodba o delovanju Evropske unije. Gre za svobodo, ki jo pravo Evropske unije nudi subjektom iz držav članic EU na trgu, da opravljajo in širijo svojo dejavnost tudi čez meje domače države. Svoboda ustanavljanja omogoča izvrševanje temeljnih svoboščin prostega pretoka ter omogoča razvoj in liberalizacijo gospodarstva v Evropski uniji. V Pogodbi o delovanju Evropske unije je opredeljena v 49. do 55. členu, vendar pa ne gre le za določbe v pravnem aktu. Poleg tega ji smisel in širino daje predvsem sodna praksa Sodišča Evropske unije, ki se razvija skladno s potrebami razvoja gospodarstva in samo liberalizacijo. Z leti je Sodišče Evropske unije s svojimi odločitvami meje svobode ustanavljanja namreč širilo in dodajalo nove vidike. Sodišče se je v preteklosti do svobode ustanavljanja opredelilo v več zadevah, od zadeve Segers pa do zadeve Cartesio, pri čemer je bilo v primerjavi z novejšimi odločitvami nekoliko zadržano in ji je postavljalo meje. V duhu razvoja na tem področju je Sodišče Evropske unije sprejelo več odločitev, ki so pomenile pomemben korak naprej. Sodišče je od zadeve Cartesio prek odločitev v zadevah National Grid Indus in Vale o svobodi ustanavljanja nazadnje odločilo leta 2017 v zadevi Polbud, ki je temu vprašanju dodala pomemben nov vidik. Svoboda ustanavljanja se je tako začela razlagati širše – poleg vseh dozdajšnjih vidikov zajema še čezmejni prenos le statutarnega sedeža družbe v Evropski uniji.

Urška Stopar
Ali od odvetnika nasprotne stranke lahko zahtevamo popravo ali izbris podatkov v dokumentih, ki veljajo za dokaze

  • Prispevek obravnava problem določitve pojma upravljavec v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Predvsem se posveča opredelitvi odvetnika pri obravnavi pojma upravljavec v razmerju do nasprotne stranke. Razmerje med odvetnikom in njegovo stranko je pri opravljanju klasične odvetniške dejavnosti in s tem povezane opredelitve odvetnika kot upravljavca bistveno drugačno kot razmerje med odvetnikom in tretjo osebo, katere podatki so morebiti vsebovani v spisu. Avtorica se osredotoča zlasti na možnost uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov v razmerju do nasprotnih strank v pravnih postopkih. Prav tako je pojasnjen tudi pojem zbirka, ki je eden izmed pogojev, da se Splošna uredba o varstvu podatkov v določenem primeru lahko uporabi.

Nina Pleterski Puharič
Premoženjskopravne posledice sklenitve zakonske zveze

  • V prispevku so strnjeno prikazane premoženjskopravne posledice sprememb v pravnem urejanju premoženjskopravnih razmerij med zakoncema ter podana razlaga obravnavanih pravnih norm v sodni praksi. V drugem poglavju je opisan obseg z zakoncema izenačenih oseb, kakor ga določa domača zakonodaja, z namenom zamejitve dosega zakonskih določil na vse, ki jih ta določila zadevajo. V tretjem poglavju je opozorjeno na vsebinske poudarke Uredbe Sveta (EU) 2016/1103 in Uredbe Sveta (EU) 2016/1104, ki krog naslovnikov določata nekoliko drugače. V nadaljevanju prispevka je zgoščeno predstavljenih nekaj vidnejših sprememb glede zakonsko predpisanih zahtev po obličnosti, ki ostaja namenjena varovanju zakoncev pred prenagljenim razpolaganjem s premoženjem, do katerega bi lahko prišlo zaradi hipnega čustvenega stanja, to pa bi lahko vodilo do občutnih posledic. Strnjena analiza določil, ki neposredno zadevajo pravno urejanje pogodbenega prehajanja premoženjskih pravic med zakoncema, je v prispevku namenjena ugotavljanju, da se pravni predpisi dokaj dosledno spreminjajo v korist večje avtonomije zakoncev, čeprav je na dednopravnem področju še nekaj dodatnih možnosti za njeno udejanjanje. Sočasno pa je predmet preučevanja tudi to, ali se z omejitvami učinkovito varuje pravni promet. Vloga načela javnosti je v tem, da se zagotavlja pravna varnost tretjega. To je zlasti pomembno tedaj, kadar je med zakoncema vzpostavljen drugačen premoženjski režim od zakonitega.

Alja Šiška
Varstvo sindikalne svobode v razmerju do svobodne gospodarske pobude v praksi

  • Prispevek obravnava varstvo delavskih predstavnikov po veljavni delovnopravni zakonodaji ter analizira sodno prakso in njen razvoj. V okviru navedenega se prispevek ukvarja s problematiko varstva sindikalne svobode, ki v določenih primerih močno poseže v pravico do svobodne gospodarske pobude in delodajalca omejuje pri njegovi odločitvi, ali bo delavskemu predstavniku, ki v skladu s 112. členom Zakona o delovnih razmerjih uživa varstvo pred odpovedjo, odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Prispevek daje poseben poudarek situacijam, v katerih odločitev o odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavskemu predstavniku ni izključno na delodajalcu, ampak odpoved izhaja iz zunanjih, od delodajalca neodvisnih okoliščin.

Thomas Robnik
Uporaba tuje znamke po noveli ZIL-1E

  • Prispevek obravnava temeljne omejitve pravic iz znamke po 48. členu Zakona o industrijski lastnini. Po uveljavitvi novele ZIL-1E je bil ta člen v sklopu obsežne reforme prava znamk deležen precejšnjih sprememb. Dopolnitve in spremembe se nanašajo zlasti na obseg posameznih določb (uporaba imena ali naslova je po novem omejena na fizične osebe, deskriptivna uporaba je razširjena na uporabo nerazlikovalnih znakov ali označb), dodani pa sta bili tudi dve novi omejitvi (referenčna uporaba in uporaba prejšnje pravice, ki velja le na določenem območju). Ugotoviti je mogoče, da je bila revizija določb načeloma dobrodošla in da je novela ZIL-1E dosledno sledila Direktivi 2015/2436, kljub temu pa velja opozoriti na določene nejasnosti, zlasti z vidika razlage posameznih določb.

Aljoša Polajžar
Primerjava postopkov priznanja in izvršitve po Newyorški konvenciji in Bruseljski uredbi Ia

  • V prispevku primerjamo sistema priznanja in izvršitve odločb po Newyorški konvenciji in Bruseljski uredbi Ia (Uredba 1215/2012). Pri tem se osredotočamo na razloge za zavrnitev priznanja in izvršitve ter analizi prednosti in slabosti obeh sistemov. Na podlagi primerjalne analize ugotavljamo, da oba instrumenta spodbujata čezmejno izvršitev in priznanje odločb, kar se kaže v ozki razlagi razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve ter majhnega števila primerov, v katerih je zavrnitev uspešna. Nadalje zaključujemo, da Uredba 1215/2012 ponuja dober zgled za premislek o dodatni odpravi jezikovnih ovir (zahteve po prevodu v uradni jezik države izvršbe) po Newyorški konvenciji na svetovni ravni. Nazadnje predlagamo razmislek o odpravi eksekvature (po zgledu Uredbe 1215/2012) v okviru Newyorške konvencije. Ovira za ta korak pa je pravna omejenost načela medsebojnega zaupanja (mutual trust) – ki je idejna podlaga za odpravo eksekvature – le na okvir držav članic Evropske unije.

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo


Najnovejši katalog GV Založbe

Akcija Veliki komplet ZGD-1

 

  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

Kategorije
LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

DŠ: SI27683893

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815