GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
  • Pišite nam
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 249,66 EUR brez DDV: 228,00 EUR
-
+

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.

Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 228,00 EUR + DDV (9,5 %).

Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 63,33 EUR + DDV (9,5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,90 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 58,80 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 99,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 3/2018

Nina Plavšak, Renato Vrenčur
Neposestna zastavna pravica in pomen njenega vpisa v register neposestnih zastavnih pravic

  • Neposestna zastavna pravica enako kot hipoteka nastane in začne učinkovati že, ko zastavitelj v korist zastavnega upnika opravi ustrezen razpolagalni pravni posel – z zastavnim upnikom sklene sporazum o njeni ustanovitvi v obliki notarskega zapisa. Hkrati s tem začne učinkovati tudi v razmerju do drugih zastaviteljevih upnikov. Ti učinki nastanejo neodvisno od tega, ali je neposestna zastavna pravica predmet vpisa v register neposestnih zastavnih pravic.
    Register neposestnih zastavnih pravic nima značilnosti uradne evidence vseh stvarnopravnih razmerij glede določene premične stvari, kot je to značilno za zemljiško knjigo glede nepremičnin. Zato poznejši pridobitelj ravna pošteno in skrbno (dobroverno), če se opre na domnevo, da je zastavitelj, ki ima stvar v posesti, njen lastnik in da lastninska pravica na tej stvari ni omejena z nobeno izvedeno stvarno pravico, in ni dolžan preverjati v registru neposestnih zastavnih pravic, ali je morda ta stvar predmet neposestne zastavne pravice. Povedano drugače, če zastavitelj pozneje odsvoji stvar, ki je predmet neposestne zastavne pravice, neposestna zastavna pravica preneha, razen če je pridobitelj vedel, da je lastninska pravica na stvari omejena z neposestno zastavno pravico (drugi odstavek 11. člena in četrti odstavek 64. člena SPZ).
    Edini učinek vpisa v register neposestnih zastavnih pravic je ta, da je podlaga za pravno fikcijo priglasitve terjatve, zavarovane z vpisano zastavno pravico, v izvršilnem postopku, v katerem je sodišče na predlog drugega upnika opravilo prodajo premičnin, ki so predmet neposestne zastavne pravice (172. člen v zvezi z drugim odstavkom 99. člena ZIZ).

Vesna Kranjc
Uporaba pravil pri oddaji mešanih javnih naročil

  • Pravo javnih naročil uporablja izraz mešana pogodba za posle, ki so sestavljeni iz delov, za katere veljajo različna pravna pravila javnega naročanja. Če so deli takš­nega naročila objektivno neločljivi, se merodajna pravila načelno določijo glede na glavni predmet pogodbe. V primeru, ko gre za objektivno ločljivo naročilo, mora naročnik posel oddati po pravilih javnega naročanja, četudi posamezni del pomeni izjemo javnega naročanja. Prispevek obravnava različne vrste mešanih javnih naročil.

Janez Vončina
Pridobitev in odsvojitev »lastnih« zamenljivih obveznic in obveznic z delniško nakupno opcijo

  • Zamenljive obveznice in obveznice z delniško nakupno opcijo so mešane obveznice, katerih specifična značilnost je v tem, da imetnikom poleg običajnih pravic, značilnih za vsako obveznico (vračilo glavnice in plačilo pogodbenih obresti), dajejo upravičenje do pridobitve delnic družbe, ki je obveznice izdala. Ne glede na to posebno upravičenje zakon njihovega pridobivanja in (ponovnega) odsvajanja s strani družbe izdajateljice obveznic ne ureja. V zvezi s tem se zato zastavlja predvsem vprašanje, ali in v kakšnem obsegu pridejo pri takšnih transakcijah v poštev kodificirana pravila o lastnih delnicah. Družba lahko »lastne« obveznice pridobiva derivativno, vendar pravic iz obveznic ne more izvrševati. Še zlasti ne sme uresničiti zamenjalnega oziroma opcijskega upravičenja, ker bi to pomenilo nedovoljen vpis lastnih delnic. »Lastne« obveznice lahko družba v svoji posesti obdrži poljubno dolgo, kajti roki, predpisani za odsvojitev lastnih delnic, tukaj ne veljajo. Pri odsvajanju »lastnih« obveznic imajo obstoječi delničarji prednostno pravico do njihovega nakupa ob smiselni uporabi določb o prednostni pravici delničarjev pri odsvojitvi lastnih delnic.

Miha Šlamberger
Vinkulirane delnice in njihova prenosljivost

  • Vinkulirane delnice so v slovenski poslovni praksi dokaj redek pojav, predvsem pa je malo primerov, kjer bi se z njimi sklepale transakcije. Zato je treba pri uporabi zakonskih pravil o omejitvi prenosljivosti imenskih delnic upoštevati tujo poslovno in sodno prakso ter literaturo. Zlasti je to pomembno v primerih zunajsodne prodaje zastavljenih vinkuliranih delnic. V prispevku obravnavam vsebino vinkulacije, pogoje za prenos delnic in posledice, če soglasje ni podano. Posebej obravnavam primere originarne pridobitve vinkuliranih delnic.

Maja Vesenjak
Obveznosti ob izdaji bančne garancije

  • Avtorica pojasnjuje, da lahko neodvisno garancijo poleg banke izdajo še drugi izdajatelji, da mora biti garancija izdana v pisni obliki, da je neodvisna bančna garancija enostranski pravni posel in da nastopijo obveznosti iz garancije, ko ta zapusti sfero izdajatelja. Razlaga tudi, kdaj se šteje, da pisna izjava o izdaji bančne garancije zapusti sfero izdajatelja. V prispevku utemelji, da imajo razmerja med nalogodajalcem in banko garantom naravo mandatne pogodbe ter da obljuba banke, da bo izdala bančno garancijo, ni pravno obvezujoča.

Marko Zupanc
Obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja po praksi sodišč Evropske unije

  • Temeljni namen članka je naročnikom, ponudnikom in vsem drugim udeležencem postopkov javnega naročanja (ter njihovim pooblaščencem) primerjalno – skozi obstoječo prakso in na konkretnih primerih odločitev – pomagati razumeti, kdaj je obrazložitev naročnikove odločitve, sprejeta v postopku javnega naročanja, ustrezna (in kdaj ni). Naročnikom zato, ker bodo zaradi ustreznih obrazložitev odločitev, ki jih sprejemajo, prejeli manj zahtevkov za revizijo (in hitreje izvedli postopek javnega naročanja, kar je gotovo eden od njihovih bistvenih ciljev), ponudnikom in drugim udeležencem postopkov javnega naročanja pa, ker bodo lažje ugotovili in se odločili, v katerih primerih je smiselno vložiti zahtevek za revizijo in plačati takso za postopek pravnega varstva, v katerih primerih pa tega ni smiselno storiti.
    V članku se bomo seznanili s prakso sodišč Evropske unije, in sicer skozi sodbe, v katerih so ta odločala o skladnosti obrazložitev naročnikovih odločitev v postopkih javnega naročanja s pravom Evropske unije.

Luka Šilc
Ara – analiza sodnih odločitev

  • Avtor predstavi aro skozi različne sodne odločitve slovenskih sodišč. Po splošnem teoretičnem uvodu še posebej obravnava ločevanje are od avansa in poudari pomembnost jasnosti in nedvoumnosti dogovora o ari. Po analizi akcesorne narave are sledi razlaga institutov odstopnine in are kot odstopnine ter predstavitev njunih razlik, saj gre za na videz podobna instituta, ki pa se med seboj vendarle bistveno razlikujeta. Nadalje izvemo, da je aro mogoče veljavno dogovoriti tudi v zvezi s predpogodbo – čeprav zakon tega vprašanja ne ureja, je stališče sodne prakse jasno. Nato je v članku predstavljeno, kakšne so sankcije in kdo ima možnost njihove izbire v primeru neizpolnitve pogodbe, za konec pa avtor obravnava tudi problematiko prevelike are.

Franci Avsec
Načela evropskega zadružnega prava (PECOL)

  • V letu 2017 je skupina profesorjev zadružnega prava iz sedmih evropskih držav (Finske, Francije, Italije, Nemčije, Španije, Portugalske in Združenega kraljestva) objavila Načela evropskega zadružnega prava (PECOL), ki opredeljujejo definicijo zadruge, zadružne vrednote in načela, ki jih je proglasila Mednarodna zadružna zveza v svoji Izjavi o zadružni istovetnosti iz leta 1995. Načela PECOL razlikujejo zadruge, ki delujejo pretežno v korist svojih članov kot uporabnikov, dobaviteljev ali delavcev (v osnutku PECOL poimenovane kot vzajemne zadruge), in zadruge, ki pretežno delujejo v korist skupnosti (splošnokoristne zadruge). Medtem ko zadruge iz prve skupine lahko delijo med člane samo tiste pozitivne rezultate poslovanja, ki izhajajo iz članskih zadružnih poslov (presežek), in ne drugih (dobiček), sta delitev presežka in dobička splošnokoristnim zadrugam prepovedana. PECOL določajo nedeljivost za čista sredstva, ki v primeru prenehanja zadruge ostanejo po poplačilu upnikov in razdelitvi nominalne vrednosti deležev ter morebitnih deljivih rezerv med člane. Vse zadruge lahko plačujejo na vplačani kapital omejeno nadomestilo (»obresti«). Prispevek primerja glavne rešitve načel PECOL z zadružnim pravom v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah ter se zaključi z ugotovitvijo, da je ob obstoječih razlikah med zadružnimi predpisi v Evropi širša zakonodajna harmonizacija s temi načeli malo verjetna, tudi zato, ker je povezana še z drugimi pravnimi področji, od bilančnega in davčnega do ustavnega prava.

 

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo


  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820
LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815