GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 249,66 EUR brez DDV: 228,00 EUR
-
+

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.

Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 228,00 EUR + DDV (9,5 %).

Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 63,33 EUR + DDV (9,5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,90 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 59,80 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 98,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 6-7/2019

INDUSTRIJA 4.0 – ALI PRAVO ŠE TEČE VZPOREDNO S TEHNOLOŠKIM RAZVOJEM

Patrick Vlačič
Tehnologija veriženja blokov in vrednostni papirji

  • Nakladnica je ključni dokument v pomorskem prevozu, hkrati pa je tudi vrednostni papir. Nenavadno je, da leta 2019 velika večina pomorskih prevozov še vedno poteka z uporabo papirne nakladnice. Doslej se pomorski prevoz tovora ni informatiziral, ker informacijske tehnologije niso nujno pomenile prednosti, temveč večkrat celo dodatne aktivnosti in nove pravne dileme. Tehnologija veriženja blokov je nastala predvsem zaradi digitalnega denarja. Ima pa nekatere funkcije in značilnosti, ki so korak naprej pri dosedanjih tehnoloških omejitvah v povezavi z vrednostnimi papirji. To še ne pomeni, da je ta tehnologija dala odgovore na vsa odprta pravna vprašanja, ima pa nastavke, da končno omogoči informatizacijo pomorske prevozne industrije. Tehnološkemu delu mora slediti tudi rešitev pravnih vprašanj. V tem primeru so rešitve bodisi pogodbene ali zakonodajne narave.

Janja Hojnik
Inteligentne naprave in človekove pravice

  • Prispevek kratko oriše povezavo med umetno inteligenco in človekovimi pravicami. Avtorica zagovarja stališče, da je na človekovih pravicah utemeljen pristop k regulaciji umetne inteligence najboljša alternativa za varovanje človeštva pred najhujšimi tveganji, ki jih prinaša umetna inteligenca. Zaveza etičnemu razvoju in uporabi umetne inteligence je pomembna, a zaveza varovanju človekovih pravic je še pomembnejša. V tem pogledu je zlasti bistvena dosledna zaščita pravice do zasebnosti oziroma zaveza tistih, ki osebne podatke o ljudeh zbirajo, da bodo te podatke pri razvoju sistemov umetne inteligence v zelo raznovrstnih sferah življenja varovali. Potrebnih bo veliko raziskav o potencialnih grožnjah umetne inteligence za človekove pravice kot tudi ukrepov za ustrezno odzivanje na ta tveganja.

Petra Weingerl
Avtonomna vozila in odškodninska odgovornost

  • Prispevek obravnava izzive, ki jih avtonomna vožnja prinaša na področju odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo avtonomna vozila. Ti izzivi so povezani s pomembnim trendom, ki vpliva na prihodnost osebne mobilnosti – odločitve o vožnji se s človeka prenašajo na tehnologijo. Obstoječi sistem odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo avtonomna vozila, v EU temelji na dveh stebrih: na obveznem zavarovanju odgovornosti za povračilo škode žrtvam prometnih nesreč in na odgovornosti proizvajalca avtonomnega vozila z napako. Z uvedbo avtonomnih vozil v cestni promet se pojavljajo nova tveganja, ki bi lahko vplivala na obstoječi koncept odgovornosti. Je veljavna zakonodaja ustrezna za povrnitev škode, ki jo povzroči avtonomno vozilo, ali pa bi bilo treba razmisliti o novi paradigmi? Vsakršna nova rešitev na tem področju mora biti rezultat tehtanja številnih interesov, upoštevati mora temeljne pravice vseh udeleženih, hkrati pa biti dovolj uravnotežena, da ne zaduši prihodnjih inovacij. Vendar pa noben sistem odgovornosti ni ustrezen, če postopkovna pravila v zvezi z dokazovanjem onemogočajo ali otežujejo dokazovanje elementov odškodninske odgovornosti.

UPRAVNI POSTOPKI V ŠIRŠIH OKVIRIH PRAVA

Liljana Selinšek
(Ka)ko se srečata upravni in kazenski postopek

  • Stičišča kazenskega in upravnega postopka je mogoče opazovati na dveh ravneh: v konkretnih zadevah in s sistemskega vidika. Prispevek vsebuje kratko predstavitev obojega. Na ravni konkretnih primerov so poudarjena predhodna vprašanja ter prehajanje dokazov med obema vrstama postopkov. Na sistemski ravni pa sta obravnavana prekrškovni postopek kot sui generis mešanica upravnega in kazenskega postopka ter institut administrativnega sankcioniranja pravnih oseb, ki ima sistemski nastavek v Zakonu o prekrških, ni pa še del veljavnega pravnega reda na nobenem področju. Avtorica ugotavlja, da je prepletanje upravnega in kazenskega postopka v konkretnih primerih razmeroma neproblematično, saj zakonodaja vsebuje usmeritve glede večine pomembnejših vprašanj, ki se lahko pri tem odprejo. Nasprotno pa so na sistemski ravni zadeve precej bolj kompleksne in odpirajo tudi vprašanja, povezana z vlogo posamezne veje v pravnem sistemu kot celoti in zmožnostjo prava slediti hitremu družbenemu razvoju.

Polonca Kovač
Pomen in posledice molka organa pri odločanju v upravnih postopkih

  • Prispevek obravnava problematiko molka upravnih organov, kar avtorica postavi v širši javnopravni oziroma evropski kontekst razvoja dobre uprave. V tem okviru je opozorjeno na dileme, kot so prednosti in slabosti negativne ali pozitivne fikcije ob molku organa, oficialna devolucija, odškodninska odgovornost ter razlika med predpisanim in razumnim rokom. Navedenih je več sodnih odločb o teh vprašanjih. Izhodišče prispevka je, da je molk organa kljub instrukcijski naravi predpisanega roka za odločitev nezakonito ravnanje. V prispevku so analizirani statistični podatki upravnega ministrstva glede rokovnega (ne)delovanja slovenskih upravnih organov v zadnjih letih. Avtorica ugotavlja, da sta tako pravna ureditev z določenimi roki in modelom negativne fikcije kot praksa izvajanja teh pravil v Sloveniji v grobem ustrezni. Po drugi strani so skrb vzbujajoča odstopanja na ravni regulacije z nesorazmernim ali nedodelanim uvajanjem pozitivne fikcije, pa tudi na ravni izvrševanja v nekaterih resorjih, zlasti z ekscesno dolgimi postopki pri socialnih pravicah. Zato bodo v prihodnje potrebne izboljšave, vendar bolj na ravni organizacije dela in ozaveščanja uradnih oseb kot normativno.

Erik Kerševan
Pridobivanje in uporaba osebnih podatkov v upravnih postopkih

  • Ob sprejetju Splošne uredbe se je pojavila vrsta novih pravnih vidikov, ki vplivajo na  zbiranje in druge oblike obdelave osebnih podatkov v upravnih postopkih. Nanašajo se na vprašanje zakonitosti navedene obdelave z vidika zahtev prava Evropske unije, ki se dopolnjujejo z zahtevami varstva človekovih pravic, predvsem glede varstva osebnih podatkov. S temi izzivi se bosta morali upravna in sodna praksa v Republiki Sloveniji šele soočiti.

NOVEJŠI GOSPODARSKI POSLI

Jurij Lampič
Rikardijanske pogodbe: prihodnost obligacijskega prava ali nišni produkt?

  • Rikardijanske pogodbe (angl. Ricardian contracts) so pravnotehnološki koncept sestave, sklepanja in izpolnjevanja pogodb. Rikardijanska pogodba v enem elektronskem dokumentu združuje pogodbeno besedilo v običajnem pravnem jeziku s semantično identično različico, izraženo v strojno berljivem formaliziranem jeziku. Taka kombinacija teoretično omogoča izvršljivost pogodbe prek sodnega sistema, hkrati pa tudi avtomatizacijo izvršitvenih ravnanj, upravljanja, analize in – če je to za pogodbo relevantno – zagotavljanja skladnosti poslovanja. Prispevek se na kratko dotakne tudi tako imenovanih pametnih pogodb v verigi podatkovnih blokov (angl. smart contracts) in opozori na njihove omejitve. V nasprotju s pametnimi pogodbami rikardijanske pogodbe ne zahtevajo popolne formalizacije pogodbenih določil, temveč sestavljavcu še vedno omogočajo uporabo pomensko odprtih pravnih pojmov (na primer sklicev na standarde skrbnosti). Implementacije rikardijanskih pogodb so trenutno večinoma v fazi aplikativnih raziskav, se pa predvsem v finančni industriji (na primer na področju izvedenih finančnih instrumentov) že pojavljajo tudi delujoči sistemi. Prispevek prikaže nekaj teoretičnih vprašanj, ki jih odpira ta koncept, predvsem problematiko razvoja ustreznega formaliziranega jezika (ali jezikov) in s tem povezan problem prevedljivosti (zagotavljanje pomenske enakosti različic v naravnem in formaliziranem jeziku). Za uresničitev polnega nabora funkcionalnosti rikardijanskih pogodb bo potrebna tudi dograditev ustreznega pravnega okvira in tehnične infrastrukture, glavni izziv za širšo uveljavitev pa je trenutno pomanjkanje enotnih standardov za formalizirani jezik in podatkovne formate.

Konrad Plauštajner
Konzorcijska pogodba za izvedbo gradnje

  • Sodobne gospodarske razmere, ki jih oblikuje predvsem hiter tehnični razvoj, zahtevajo tudi na področju gradbeništva projektno povezovanje sicer samostojnih gospodarskih subjektov za dosego poslovnih ciljev in uspeha. Zato je konzorcij, ki ni pravna oseba, ampak le začasna delovna skupnost, zelo primerna oblika skupnega nastopanja več ponudnikov pri pridobitvi poslov. V Sloveniji ni zakonsko urejen, vendar temelji na societas, pri čemer se lahko notranja razmerja med člani konzorcija urejajo avtonomno. Standardne klavzule pogodbe o konzorciju urejajo razmerja med njegovimi člani, kot so namen pogodbe, obseg in razdelitev nalog, ki jih prevzemajo člani konzorcija, imenovanje vodilnega člana konzorcija, ki vstopi v pogodbeno razmerje z naročnikom, upravljanje poslov v konzorciju, garancije in jamstva do naročnika, notranje obveznosti v konzorciju, plačila in trajanje ter prenehanje pogodbe. De lege ferenda ni pričakovati zakonske ureditve konzorcija in zaenkrat tudi ni takšne potrebe. To ne pomeni, da se teorija in praksa glede konzorcijske pogodbe ne razvijata, saj v gradbeništvu ta pogodba nima alternative, ne glede na to, kako jo stranke poimenujejo.

Vesna Kranjc
Pogodba o finančnem lizingu

  • Poslovna praksa vrsto pogodb imenuje lizinške pogodbe. Nekatere od njih izpolnjujejo pogoje za zakupno (najemno) pogodbo po Obligacijskem zakoniku, po drugi strani pa specifične okoliščine finančni lizing oddaljujejo od zakupa. Prispevek analizira te okoliščine (predmet lizinga, ki ga lizingodajalec kupi zaradi sklenitve lizinške pogodbe, specificira lizingojemalec; lizinško nadomestilo se določi glede na lizingodajalčeve stroške nakupa predmeta). Prispevek pritrjuje stališču, da ima finančni lizing naravo zakupne pogodbe, vendar pa posebne okoliščine pri finančnem lizingu zahtevajo uporabo posebnih pravil. Podaja izhodišča za uporabo pravil pri vprašanjih, ki ne omogočajo podreditve pod zakupno pogodbo.

Matija Damjan
Svetovalna pogodba

  • Svetovalna pogodba je v praksi pogost pogodbeni tip, ki ima na področjih različnih strok razmeroma standardizirano vsebino. Svetovalec ima posebno strokovno, tehnično ali drugo znanje, ki ga za dogovorjeno odmeno posreduje naročniku v obliki nasveta ali mnenja. Naročnik se na podlagi svetovanja sam odloča glede svojega nadaljnjega ravnanja. Pogodba v Obligacijskem zakoniku ni posebej urejena, glede na vsebino obveznosti svetovalca pa jo je mogoče kvalificirati bodisi kot podjemno pogodbo bodisi kot mandat. Razlika med njima je zlasti v dolžnosti svetovalca, da si prizadeva za uresničitev naročnikovega interesa. Od pravne kvalifikacije je odvisno tudi, kaj se šteje za napako svetovanja, za katero svetovalec odgovarja.

NEPRAVDNI POSTOPKI OB UVELJAVITVI DRUŽINSKEGA ZAKONIKA

Vesna Rijavec, Tomaž Keresteš
Razmerje med subjekti v družinskih nepravdnih postopkih (problematika centrov za socialno delo, izvedencev in drugih oseb, ki varujejo otrokove koristi)

  • Avtorja v prispevku obravnavata razmerja med subjekti v družinskih nepravdnih postopkih, še posebej s položajem zakonitih udeležencev ter položajem centrov za socialno delo (CSD). Ugotavljata, da pojem zakonitega udeleženca za slovenski nepravdni postopek ne predstavlja nobene posebne novosti. Prav tako podrobno obravnavata novo vlogo CSD v nepravdnem postopku. Kot posebej problematično področje se kaže razmejitev položaja CSD in položaja izvedenca, kjer pa se avtorja vseeno zavzemata, da se sodišča vzdržijo nepotrebnega postavljanja izvedencev, ki podražijo postopek in podaljšajo njegov tek.

Dragica Wedam Lukić
Pravica udeležencev do izjave v nepravdnih postopkih v družinskih zadevah

  • Otroku je bila že z Zakonom o pravdnem postopku priznana pravica, da izrazi svoje mnenje v postopku, v katerem sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok ter o stikih staršev in drugih oseb z otroki. S prenosom odločanja o družinskih zadevah v nepravdni postopek je bil njegov položaj še okrepljen, saj mu zakon priznava pravico, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih, v katerih se odloča o varstvu njegovih koristi. Zaradi varstva koristi otroka lahko sodišče odloči, da se staršem ne dovoli, da bi se seznanili z vsebino razgovora z otrokom, vendar mora v tem primeru dele izjav, na katere je oprlo svojo odločitev, povzeti v obrazložitvi odločbe. Ker je s tem omejena pravica staršev do seznanitve s celotnim procesnim gradivom že v postopku na prvi stopnji, bi moralo sodišče to določbo razlagati restriktivno in staršem omejiti pravico, da se seznanijo z vsebino otrokove izjave, samo če bi imelo razkritje otrokovega mnenja zanj škodljive posledice. Pri tem mora pravico staršem omejiti le toliko, kolikor je to nujno za varstvo otrokovih pravic. Na koncu avtorica opozarja, da bi zaradi vloge, ki jo ima v postopku pridobivanja otrokovega mnenja center za socialno delo, lahko prišlo do zastojev v postopku, s tem pa  do kršitve otrokove pravice do sojenja v razumnem roku in posledično celo do kršitve njegove pravice do družinskega življenja.

Mateja Končina Peternel
Prekluzije v nepravdnih postopkih

  • Določba 42. člena ZNP-1 sodnikom omogoča prožnost pri prilagajanju določb ZPP o prekluziji posebnostim posameznega nepravdnega postopka. To je tudi v skladu s smernicami v sodobnih ureditvah civilnih postopkov. V vseh nepravdnih postopkih lahko udeleženci ves čas postopka na prvi stopnji in še v pritožbi navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če so v korist oseb, ki niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Kadar pa gre za navajanje drugih dejstev in ugovorov, je treba pri uporabi določb ZPP o prekluziji tudi v tistih predlagalnih nepravdnih postopkih, ki se nanašajo na ureditev premoženjskopravnih razmerij in so po svoji naravi najbližji pravdnemu postopku, upoštevati, ali so bili udeleženci postopka dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti določena procesna dejanja in tudi kakšne posledice jih bodo zadele, če tega ne bodo storili.

AKTUALNA VPRAŠANJA DELOVNEGA IN SOCIALNEGA PRAVA

Darja Senčur Peček
Izzivi delovnega prava v času prekarnega dela

  • V prispevku je obravnavano vprašanje opredelitve pojma prekarnost, v nadaljevanju pa so najbolj pogoste oblike dela v Sloveniji (delovno razmerje za določen čas, študentsko delo, delovno razmerje s krajšim delovnim časom, agencijsko delo ter navidezni samozaposleni in druga prikrita delovna razmerja) analizirane z vidika tveganja za prekarnost. Predstavljeni so tudi možni ukrepi za preprečevanje oziroma odpravljanje prekarnosti, aktualni tudi za slovensko ureditev.

Biserka Kogej Dmitrovič
Nestandardne oblike dela v sodni praksi

  • Prispevek obravnava sodne odločbe, v katerih je sodišče odločalo o delovnopravnih vprašanjih v zvezi z nestandardnimi oblikami dela. Kot nestandardne oblike dela so v članku obravnavane oblike dela po civilnih pogodbah, ki imajo vse elemente delovnega razmerja, zaradi česar sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja: agencijsko delo, to je zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku, delo za določen čas in delo poslovodnih oseb, prokuristov in vodilnih delavcev. Obravnavani so procesni vidiki navedenih sporov kot tudi materialnopravna stališča, ki jih je zavzela sodna praksa v zvezi s posameznimi vprašanji. Predstavljene so najnovejše sodbe Vrhovnega sodišča RS z obravnavanih področij. Iz sodne prakse je razvidno, da sodišče ugotovi obstoj delovnega razmerja vedno, kadar so podani vsi elementi tega razmerja. Posredovanje dela delavcev lahko opravljajo le za to registrirane agencije, ki morajo praviloma s temi delavci skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je zakonita le v primeru dejanskega izpolnjevanja zakonsko predpisanih razlogov. Poslovodni delavci, prokuristi in vodilni delavci imajo lahko drugačne pogodbe o zaposlitvi od običajnih delavcev in ne uživajo vedno enakega delovnopravnega varstva kot običajni delavci.

Etelka Korpič Horvat
Primerljivost položajev javnega uslužbenca in delavca

  • Avtorica ugotavlja, da je zakonodajalec ob sprejetju Zakona o javnih uslužbencih sledil cilju čim bolj enake pravne ureditve uslužbenskih razmerij v primerjavi z delovnimi razmerji delavcev v zasebnem sektorju po Zakonu o delovnih razmerjih. Cilj take ureditve je bil, da bi bilo delo javnih uslužbencev čim bolj učinkovito in uspešno ter da ne bi prihajalo do neenakega obravnavanja javnih uslužbencev glede na primerljivost položajev z delavci. Avtorica meni, da se je zakonodajalec oddaljil od tega cilja z določitvijo prepovedi uporabe načela in favorem laboratoris v korist delavca, ker delodajalec javnim uslužbencem ne sme priznavati večjega obsega pravic iz delovnega razmerja, kot so določene v predpisih in kolektivnih pogodbah, kar pa ne velja za zasebni sektor. Z uveljavitvijo Zakona o javnih uslužbencih sta položaja javnega uslužbenca in delavca postala bolj primerljiva prek instituta pogodbe o zaposlitvi, ki jo morajo za nastanek delovnega razmerja sklepati tudi uradniki. Avtorica nadalje ugotavlja, da je Ustavno sodišče presojalo ustavno dopustnost različne ureditve položaja delavca in javnega uslužbenca. Kaj je upoštevalo kot dopustno ali nedopustno delovno pravno normiranje, ki povzroči razlikovanje položaja javnega uslužbenca v primerjavi z delavcem, avtorica prikaže s posameznimi ustavnosodnimi presojami.

Marijan Papež
Aktualna vprašanja dvojnega statusa in drugih predlaganih sprememb ZPIZ-2 s področja obveznega zavarovanja

  • Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil po obravnavi na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) julija 2019 in po zaključku dela pogajalske skupine, 16. julija 2019 dan v javno obravnavo. Predlagane spremembe prinašajo prilagoditev sistema in ne pomenijo reforme, ki jo bo v naslednjih letih treba izvesti za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninske blagajne in istočasno zagotavljanje dostojnih oziroma dostojnejših pokojnin. Bistvene so novosti na področju odmernega odstotka, kjer naj bi se postopno izenačila spola, kar je vsekakor pozitivna rešitev, glede katere se je pogajalska skupina hitro poenotila. In sicer bo odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe 63,5. Višina odmernega odstotka bo pozitivno vplivala na višino vseh vrst pokojnin (starostne, predčasne, invalidske, vdovske, družinske, delne), nadomestil iz invalidskega zavarovanja in dela vdovske pokojnine, kar se vsekakor ujema s ciljem zagotavljanja dostojnejših pokojnin. Zelo pomembna je tudi določitev višjega odmernega odstotka za 15 let zavarovalne dobe; danes je pri 26 odstotkih za moške oziroma 29 odstotkih za ženske, postopno pa se bo za oboje zvišal na 29,5 odstotka. Pomembna novost je tudi dodatni odmerni odstotek za otroke, in sicer za največ tri, ter tudi znižanje ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa s sedanjih 4 odstotkov na 3 za eno leto dodatne pokojninske dobe brez dokupa in uvedba te ugodnosti tudi ob ponovni vključitvi v obvezno zavarovanje. V zvezi z dvojnim statusom je bil sprejet do neke mere kompromisen predlog, ki bi osebam, ki bodo izpolnile pogoje za starostno pokojnino, omogočil, da bi jim namesto sedanjih 20 izplačevali 40 odstotkov pokojnine, kar pa bi bilo omejeno na največ tri leta. Vendar je pred sprejemom drugačne ureditve dvojnega statusa treba proučiti čim več dejavnikov, ki nanj vplivajo. Postopno podaljšanje starosti za najmanj 15 let zavarovalne dobe s 65 na 67 let v predlog sprememb ni vključeno, o tem bo tekla razprava v okviru celovite reforme.

STVARNOPRAVNA SEKCIJA: ALI JE POTREBNA SPREMEMBA SPZ IN ZAKAJ

Nina Plavšak
Vključena lastninska pravica

  • Prispevek analizira položaje, v katerih se lastninska pravica na eni nepremičnini lahko vključi v samostojno lastninsko pravico na drugi nepremičnini. Vključena lastninska pravica ni samostojno prenosljiva tako, da bi jo bilo mogoče prenesti neodvisno od prenosa samostojne lastninske pravice, v katero je vključena. Po drugi strani pa prenos samostojne lastninske pravice samodejno povzroči tudi prenos vključene lastninske pravice.

Renato Vrenčur
Zastavna pravica

  • Stvarnopravni zakonik (SPZ) se uporablja že sedemnajsto leto. V tem obdobju se je pri njegovi uporabi pokazalo, da nekatera pravna pravila ne ustrezajo potrebam sodobne poslovne prakse oziroma da bi bilo treba določena pravila popraviti. S ciljem priprave jasne, pregledne in funkcionalne ureditve stvarnopravnih razmerij je skupina pobudnikov (Miha Juhart, Nina Plavšak in Renato Vrenčur) že leta 2016 posredovala Ministrstvu za pravosodje RS strokovno gradivo za pripravo sprememb in dopolnitev SPZ. V prispevku se avtor ukvarja zlasti s tistimi predlogi sprememb in dopolnitev SPZ, ki se nanašajo na zastavno pravico.

Miha Juhart
Neprava stvarna služnost in stavbna pravica – razmislek o ureditvi obeh institutov v SPZ

  • Ena bistvenih značilnosti SPZ je koncept enovite lastninske pravice. Namen stvarnega prava je urejanje pravnih razmerij med posamezniki, zato instituti stvarnega prava niso vselej primerni za urejanje razmerij v javnem interesu, vendar se v praksi vseeno uporabljajo. Pravna podlaga za gradnjo infrastrukture je včasih služnost. Ker večinoma ne gre za povezanost dveh zemljišč, se v takšnih primerih ustanavlja neprava stvarna služnost. Nekatere njene značilnosti pa povzročajo težave. Za nepravo stvarno služnost velja, da se v korist pravne osebe lahko ustanovi največ za 30 let, investitor pa ima potrebo po pridobitvi pravice za daljše obdobje. Vprašanje pa je, ali naj se ta problem reši s spremembo SPZ ali pa s posebnim predpisom. Stavbna pravica se včasih uporablja, ko investitor razpolaga z zemljiščem, nima pa sredstev za gradnjo. V takšnih primerih se stavbna pravica ustanovi neodplačno, pričakuje pa se določeno stanje zgradbe ob prenehanju. Gre za tveganje, ki ga je zelo težko obvladovati. Zaradi takšnih potreb se je treba zelo pazljivo lotiti sprememb SPZ.

Franci Gerbec
Ureditev lastništva zasebnih zemljišč, ki so po dejanski rabi javne ceste – de lege ferenda

  • V prispevku je predstavljeno stanje na področju neurejenega lastništva zemljišč, ki so v zasebni lasti, vendar pa so po odlokih občin kategorizirana kot lokalne ceste in javne poti, kar pomeni, da so ta zemljišča dejansko, ne pa tudi pravno razlaščena. Veljavna zakonodaja ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva lastnikov teh zemljišč, saj morajo lastniki vlagati pobude za oceno ustavnosti odlokov o kategorizaciji, občine pa nato niso pripravljene izvršiti niti odločb Ustavnega sodišča RS. Ključni problemi so predvsem ekonomske narave, saj ni urejen enoten sistem vrednotenja teh zemljišč na ravni države, občine pa tudi niso finančno sposobne pridobiti teh zemljišč z odkupom ali razlastitvijo in se tega sistematično izogibajo. Gre za zelo obsežno področje kršenja lastninske pravice velikega števila zasebnih lastnikov. Zato avtor predlaga, da se s posebnim zakonom uredi lastništvo teh zemljišč na podlagi enotnih pogojev in meril ter tudi z državnim sofinanciranjem, ker meni, da je samo tako mogoče zagotoviti enakopravnost lastnikov pred zakonom skladno s 14. členom Ustave.

KORPORACIJSKA SEKCIJA: URESNIČEVANJE NOVELE ZGD-1K – IMPLEMENTACIJA DELNIČARSKE DIREKTIVE II

Saša Prelič
Identifikacija delničarjev in olajšanje uveljavljanja njihovih korporacijskih upravičenj

  • V prispevku je obravnavan predlog implementacije Delničarske direktive II v delu, v katerem se ta nanaša na identifikacijo delničarjev, posredovanje informacij in olajševanje uveljavljanja pravice delničarjev. Implementacija je obravnavana z vidika predloga novele ZGD-1K.

Peter Podgorelec
Preglednost in odobritev poslov s povezanimi strankami

  • Ena pomembnih novosti, ki jih prinaša Direktiva 2017/828, je tudi ureditev poslov s povezanimi strankami, ki določa odobritev in javno objavo podatkov o poslu kot zaščitna instrumenta. S predlagano novelo Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1K – je predvidena strožja ureditev poslov družb, z delnicami katerih se trguje na organiziranem trgu, s člani organov vodenja in nadzora ter prokuristi oziroma z njimi povezanimi osebami, ta ureditev pa se je – z izjemo javne objave podatkov o poslu – razširila še na nejavne delniške družbe ter na srednje in velike družbe z omejeno odgovornostjo. Kot organ, ki odloča o odobritvi posla, je predviden nadzorni svet oziroma upravni odbor, kar je v skladu z načelom adekvatnosti organa. Ob tem sta s predlagano novelo ZGD-1K predvideni še posebna ureditev pogodbe o svetovanju s člani organa nadzora in modifikacija ureditve pogodbe o opravljanju funkcije iz 262. člena ZGD-1.

Marijan Kocbek
Politika prejemkov direktorjev – pravice delničarjev in informacije: po predlogu novele ZGD-1K

  • V prispevku avtor obravnava predlog implementacije Delničarske direktive II o spodbujanju dolgoročnega sodelovanja delničarjev glede pravic delničarjev in njihovega informiranja o politiki prejemkov direktorjev. To vprašanje se nanaša na vse člane organov vodenja in nadzora v delniških družbah z enotirnim in dvotirnim sistemom upravljanja, torej za člane uprav, nadzornih svetov ter izvršne direktorje. Avtor ugotavlja, da je Slovenija prejemke poslovodnih oseb že uskladila s priporočili EU, novela ZGD-1K pa bo tudi to področje v celoti uskladila z Delničarsko direktivo II. Osrednja novost v tej zvezi sta dva pravna akta, ki jih bodo po novem obvezno sprejemale vse javne delniške družbe, to sta tako imenovana politika prejemkov in poročilo o prejemkih. Po predlogu nove zakonske ureditve, ki je v skladu z opcijo, ki jo daje direktiva, je opredeljena posvetovalna narava glasovanja skupščine o politiki prejemkov. Tako bo še naprej osrednji organ, ki bo odločal o nagrajevanju uprav v delniških družbah, nadzorni svet. Glede na siceršnjo uzakonjeno načelo statutarne strogosti pa zakon dopušča, da se smiselno za enako politiko prejemkov odločijo tudi nejavne delniške družbe.

Jerneja Prostor
Preglednost institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje

  • V prispevku je podrobneje obravnavano novo I.b poglavje Delničarske direktive I o preglednosti institucionalnih vlagateljev, upravljavcev premoženja in svetovalcev za glasovanje, ki je bilo v direktivo vneseno z Delničarsko direktivo II iz leta 2017. Pojasnjene so zahteve po razkritju (1) politike sodelovanja institucionalnih vlagateljev in upravljavcev premoženja na skupščinah družb, v katere se vlaga, (2) usklajenosti naložbene strategije institucionalnih vlagateljev s profilom in trajanjem njihovih obveznosti, (3) dogovora med institucionalnim vlagateljem in upravljavcem premoženja, če mu institucionalni vlagatelj prepusti upravljanje zbranih sredstev, (4) informacij o opravljanju storitev upravljavcev premoženja in (5) informacij o opravljanju storitev svetovalcev za glasovanje. Za vsako posamezno zahtevo po razkritju je pojasnjeno tudi, kako naj bi se predvidoma implementirala v slovenski in nemški pravni red. Prispevek problematizira nalaganje dolžnosti investicijskim vlagateljem in upravljavcev premoženja kot delničarjem, saj ti praviloma le uresničujejo svoje pravice, tradicionalno pa zaradi naložbe v družbo niso imeli tudi dolžnosti. Prav tako je obravnavana vedno pomembnejša vloga svetovalcev za glasovanje, urejanje položaja katerih utegne v prihodnje pomeniti izziv za zakonodajalce.

Borut Bratina, Dušan Jovanovič
Novosti in povezanost institutov z noveliranim Zakonom o revidiranju in Zakonom o gospodarskih družbah

  • Revizijska direktiva in Uredba EU o reviziji subjektov javnega interesa (SJI) sta narekovali spremembe revizijske zakonodaje v državah članicah EU. Slovenija je evropsko zakonodajo na področju revidiranja upoštevala že v ZGD-1 in jo je zdaj dopolnila še z novelo Zakona o revidiranju ZRev-2A. V članku prikazujemo novosti in pojasnjujemo povezanost posameznih institutov, ki so urejeni v ZGD-1 in ZRev-2. Pojem SJI je z ZRev-2A na novo definiran in širi obseg subjektov tudi na podjetja v državni ali občinski večinski lasti. Za vse SJI zdaj neposredno velja Uredba EU o reviziji SJI, ki precej strogo določa pravila delovanja revizorjev in revizijskih podjetij. Postopek imenovanja revizorja je natančno določen. V skladu z ZRev-2A je minimalni mandat tri leta, kar naj bi povečalo revizorjevo neodvisnost. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem pa je z ZRev-2A dobila pooblastila, da lahko tudi članom uprave, nadzornega sveta in revizijske komisije začasno prepove opravljanje njihovih nalog v družbi.

ODVETNIK V KAZENSKEM POSTOPKU

Klemen Jaklič, Maša Setnikar, Vesna Božič Štajnpihler
Pravica do zagovornika: dva vidika iz novejše prakse Ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice

  • Prispevek se v prvem delu ukvarja z vprašanjem, kje na glavni obravnavi sedi obtoženi. Iz nekaterih podatkov namreč izhaja, da mora obtoženi nemalokrat sedeti sam na sredini, na »zatožni klopi«, in ne ob sodnikovi desni strani, kjer sicer sedi njegov zagovornik. V prispevku se obrazloži in zagovarja teza, da je s tem med drugim kršena obtoženčeva ustavna pravica do učinkovitega dostopa do zagovornika, ter pokaže na izvirne ustavnosodne poti, po katerih bi tovrstne, domnevno množične kršitve te pravice lahko učinkovito sanirali. V drugem delu prispevka je nato analiziran še novejši razvoj pravice do zgodnjega dostopa do zagovornika v praksi ESČP.

Miha Šepec
Varstvo poklicne skrivnosti med preiskovanjem kaznivega dejanja: v luči izvršitve odločb Ustavnega sodišča RS

  • Varstvo poklicne skrivnosti oziroma privilegirana komunikacija med obdolžencem in njegovim zagovornikom je ključni element poštenega postopka (fair trial). Če država ne omogoča varstva privilegirane komunikacije med zagovornikom in obdolžencem ali pa to celo aktivno izrablja, zagovornik ne more učinkovito opravljati svojega dela in temeljne pravice posameznika v kazenskem postopku ostanejo le mrtva črka na papirju. V prispevku so predstavljene praksa Evropskega sodišča za človekove pravice glede varovanja poklicnih skrivnosti odvetnikov, ustavna odločba U-I-115/14-28, ki je zelo podrobno opredelila pomen odvetniške zasebnosti v kazenskem postopku, in spremembe, uvedene z novelo Zakona o kazenskem postopku ZKP-N, s katero so zakonsko urejene zahteve, ki jih je v svoji odločbi postavilo Ustavno sodišče.

Tomaž Bromše
Zagovornik, ki svoje dolžnosti ne opravlja ustrezno, in skrb kazenskega sodišča za kakovostno formalno obrambo

  • Med pravnimi jamstvi obdolžencev v kazenskih postopkih je pravica do obrambe s strokovno pomočjo. V primerih obvezne obrambe, ko si obdolženi ne priskrbi zagovornika sam, mu ga postavi predsednik sodišča po uradni dolžnosti za nadaljnji tek kazenskega postopka. Predsednik sodišča sme v določenih primerih postavljenega zagovornika razrešiti, če ta ne opravlja v redu svoje dolžnosti. Članek obravnava okoliščine, v katerih je zaradi neustreznega dela postavljenega zagovornika potrebna intervencija sodišča, da se obdolžencu zagotovi pravica do poštenega sojenja.

Primož Gorkič
Izzivi za odvetnike v kazenskih postopkih prihodnosti: postopki po Uredbi o Evropskem javnem tožilstvu

  • Prispevek prikaže in analizira posebnosti kazenskih postopkov, ki bodo potekali na podlagi Uredbe o Evropskem javnem tožilstvu. Ta uredba, četudi naj bi prinesla unificirana pravila kazenskega postopka, ureja položaj obrambe zelo razpršeno, na več ravneh, z različnimi pravnimi viri. Izluščiti, kakšen je položaj obrambe, bo zato zelo zahtevno. Dodatno je položaj zagovornika otežen zato, ker njegovo strokovno znanje ne pomeni nujno dodane vrednosti pri vodenju obrambe. Jezikovne in pravne ovire v postopkih s tujimi prvinami so lahko tako zahtevne, da bo sam moral poiskati strokovno pomoč pri tistih, ki so v tujem okolju bolj domači. To pa vodi v postopke, v katerih so stroški obrambe zelo visoki, kakovostne obrambe pa deležni le premožni obdolženci.

IZZIVI IZVRŠILNEGA PRAVA

Bojan Podgoršek
Izvršljivost notarskega zapisa nepremičninske najemne pogodbe

  • Pogodbe o najemu poslovnih prostorov in stanovanj spadajo med najpogostejše in najpomembnejše pravne posle gospodarskih subjektov kot tudi potrošnikov. Kljub temu na tem področju ni pravne gotovosti glede pomena in učinkovitosti izvršljivega notarskega zapisa. Sodna praksa v primerljivih primerih sprejema različne odločitve. Problem učinkovite izvršljivosti najemnikove obveznosti vrnitve nepremičnine lastniku zaradi neplačevanja najemnine je rešljiv z malenkostnima spremembama dveh zakonov, ki urejata to področje: Stanovanjskega zakona ter Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Sprememba bi izključila sodno pristojnost za odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.

Tjaša Ivanc
Izvršitev sodnih odločb v družinskopravnih zadevah

  • Izvršitev sodnih odločb v družinskih zadevah predstavlja »stičišče« zakonskih rešitev družinskega in izvršilnega prava ter zapleteno pravno področje, katerega ureditev je velik izziv tako za zakonodajalca kot za strokovnjake v praksi. Prispevek obravnava temeljna načela izvršilnega postopka v družinskih zadevah, ki so determinirana s svojo dvojno naravo. Ta se kaže v procesnopravnih in materialnopravnih elementih, značilnih za obravnavano področje. Posebnosti izvršilnega postopka v družinskopravnih zadevah so obravnavane z analizo posameznih faz izvršbe glede varstva, vzgoje in osebnih stikov otrok, in sicer tako faze dovolitve kot faze oprave izvršbe. Analiza trenutne zakonske ureditve in sodne prakse pokaže, da je ponovna presoja varstva koristi otroka na izvršilnem sodišču možna pri odločanju o odlogu izvršbe in da predstavlja kriterij, po katerem sodišče tehta, ali je treba izvršbo nadaljevati ali jo odložiti. Iz primerjalnopravnih ureditev so podani možni predlogi za nadaljnje spremembe.

Damjan Orož
Poplačilo zastavnih (hipotekarnih) upnikov v izvršbi in stečaju

  • Zastavni upnik lahko zastavno pravico prisilno realizira v izvršilnem ali stečajnem postopku. V obeh veljajo posebna postopkovna in materialna pravila, ki na koncu vplivajo tudi na obseg poplačila zavarovane terjatve.

Andrej Ekart
Izvršitelj včeraj, danes in jutri

  • Namen izvršilnega postopka je zagotoviti izpolnitev obveznosti, ki praviloma izhaja iz pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, sodne poravnave ali neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Pri tem igra izvršitelj izredno pomembno vlogo, saj je pristojen za izvršbo na premičnine, izvršbo na izročitev stvari, za izpraznitev nepremičnin ipd. V Sloveniji je glede na število prebivalcev sorazmerno malo izvršiteljev. Nekateri imajo veliko dela, drugi manj, kar je posledica tega, da izvršitelja izbira upnik. Izvršitelj lahko opravlja svojo službo na celotnem območju Republike Slovenije, kar privede do tega, da nekateri izvršitelji opravljajo rubeže na območju, ki jim ni znano in od katerega so zelo oddaljeni, kar je povezano z neracionalno porabo izvršiteljevega časa.

PRAVNI IZZIVI ŠPORTA

Janez Pejovnik
Pravni prikaz prestopa športnika v nogometu

  • Prispevek obravnava vlogo odvetnika specialista za športno pravo pri prestopu športnika  v nogometu. V prvem delu jo predstavi predvsem s stališča prestopa kot celote, v drugem delu pa sledi kratka analiza pogodbe o prestopu in njenih bistvenih določb.

Vesna Bergant Rakočević
Razreševanje sporov pred Arbitražnim sodiščem za šport (CAS) – vprašanje pristojnosti

  • Prispevek obravnava vprašanje pristojnosti Arbitražnega sodišča za šport (CAS). Prikazana je razlika med pristojnostjo in dopustnostjo, nato pa se referat osredotoča na vrste in oblike arbitražnih klavzul. Poseben poudarek je namenjen patološkim arbitražnim klavzulam v postopku navadne arbitraže ter tako imenovanim prisilnim arbitražnim klavzulam, ki so zajete v pravilih športnih organizacij in so relevantne v postopkih pritožbenih arbitraž. Sledi opis prakse senatov CAS, doktrine švicarskega zveznega vrhovnega sodišča, dveh odmevnih odločitev drugih nacionalnih sodišč, belgijskega in nemškega, ter odločitev ESČP, ki so vse relevantne za delovanje CAS.

Jure Praprotnik
Odškodninska odgovornost za prekrške v nogometu

  • Avtor v prispevku glede na specifičnost nogometa kot tekmovalnega športa, stopnjo (ne)kršitve pravil nogometne igre, standardov v njej, upoštevajoč riziko, ki ga igralci (ne) sprejemajo z udeležbo v nogometu kot tekmovalnem športu, odločitve sodnikov, položaj igralcev, položaj in možnosti dosega žoge ter naravo tekme, skuša določiti mejo med dopustnim in nedopustnim ravnanjem v nogometu, pri čemer je vsak primer treba obravnavati kazuistično. V sklepu pride do ugotovitve, da je odškodninska odgovornost za prekrške v nogometu prej izjema kot pravilo.

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo


  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815