GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
  • Pišite nam
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 249,66 EUR brez DDV: 228,00 EUR
-
+

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.

Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 228,00 EUR + DDV (9,5 %).

Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 63,33 EUR + DDV (9,5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,90 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 58,80 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 99,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 1/2019

Jerneja Prostor
Sodišče EU o prenosu statutarnega sedeža družbe – od zadeve Cartesio do zadeve Polbud

  • Pravnega okvira ustanavljanja gospodarskih družb, njihovega čezmejnega podjetniškega udejstvovanja in preoblikovanja na ozemlju druge države članice ne določajo le pravila Pogodbe o delovanju Evropske unije o svobodi ustanavljanja, temveč tudi sodna praksa Sodišča EU s tega področja. V eni prejšnjih številk te revije so bile obravnavane starejše odločbe Sodišča EU o svobodi ustanavljanja, in sicer v zadevah Segers, Daily Mail, Centros, Überseering, Inspire Art, SEVIC in Cadbury Schweppes. V tem prispevku pa avtorica podrobneje predstavi še zadeve Cartesio, National Grid Indus, VALE in Polbud. Zadnja v vrsti odločb s tega področja je torej sodba v zadevi Polbud iz leta 2017, s katero je Sodišče EU potrdilo svoja dotlej sprejeta stališča in v mozaik pravil o svobodi ustanavljanja dodalo še dopustnost čezmejnega prenosa zgolj statutarnega sedeža družbe.

Daniel Zdolšek
Revizorjevo poročilo po novem in prenovljenih Mednarodnih standardih revidiranja

  • Pri izdelavi revizorjevega poročila, ki vključuje mnenje o računovodskih izkazih (posamičnih ali konsolidiranih) revidiranega subjekta, se uporabljajo Mednarodni standardi revidiranja. Maja 2018 so bili objavljeni v slovenski jezik prevedeni nov in prenovljeni Mednarodni standardi revidiranja (novi z oznako 701 ter prenovljeni z oznakami 700, 705, 706, 570 in 720), ki se morajo uporabljati pri revizijah računovodskih izkazov. Nastali so kot odziv revizijske stroke na globalno finančno in gospodarsko krizo, začeto v letu 2008. Namen je (bil) povečanje zaupanja uporabnikov v računovodske izkaze in njihove revizije, povečanje preglednosti in sporočilne vrednosti revizorjevega poročila, okrepitev komunikacije med revizorjem in različnimi deležniki itd. V prispevku je prikazana sestava revizorjevega poročila in njegove (pomembnejše) vsebine/razdelki, vključno z nekaterimi zgledi, pripravljenimi v skladu z novim in prenovljenimi Mednarodnimi standardi revidiranja. Prikazana je različica revizorjevega poročila (z revizorjevim mnenjem brez pridržkov o računovodskih izkazih revidiranega subjekta), ki se najpogosteje uporablja v praksi.

Tadej Dubrovnik, Aleš Kobal, Borko Obradovič
Nekatere (še) odprte dileme glede obvezne upokojitve javnih uslužbencev

  • Prispevek analizira določbe ZUJF, ZUPPJS16, ZUPPJS17, KPnd, ki se nanašajo na v praksi (še) odprte dileme, povezane z (obveznim) upokojevanjem javnih uslužbencev, kot sta obličnost in konludentnost dogovora o nadaljevanju delovnega razmerja oziroma s tem povezano izplačilo odpravnin. Avtorji podajo sklepne rešitve, upoštevajoč gramatikalno razlago in teleološki kontekst vsakokrat veljavnega predpisa.

Boštjan Zrnec Orlič
Sorazmernost in razločnost v kaznovalnem materialnem pravu – doktrinarni primanjkljaj

  • Zaradi spremenjene paradigme vrednotenja oblastnega ravnanja, ki je v ospredje pričela postavljati človekove (individualne) pravice, se je pravo o prekrških približalo kazenskemu pravu. Zajelo je celotne materialnopravne kazenske garancije, procesnopravne pa z določenimi odmiki, ob možnosti prizadete osebe, da zahteva njihovo popolno zagotovitev. Pripoznanje kaznovalnega značaja prekrškom je ustvarilo potrebo po izoblikovanju jasnega merila razlikovanja med njimi in kaznivimi dejanji. Odločilna razlika je v stopnji družbene nevarnosti, sodobneje rečeno: stopnji materialne protipravnosti ravnanja. Ta element po eni strani narekuje uporabo testa sorazmernosti v celotnem kaznovalnem pravu, po drugi strani pa iskanje presežka pri presoji prekrivanja inkriminacij prekrškov in kaznivih dejanj. V praksi Ustavnega sodišča RS ni izoblikovane teoretično dosledne doktrine obravnave teh problemov. Sporno je stališče sodišča o prosti presoji zakonodajalca na polju kaznovalnega prava, ker ne upošteva načela ultima ratio. V zadevi, v kateri je primerjalo konkurenčni inkriminaciji trgovanja na podlagi notranjih informacij iz Kazenskega zakonika in Zakona o trgu finančnih instrumentov, je sodišče opravilo ozko kvantitativno analizo zakonskih znakov, ne da bi opredelilo jasen vsebinski razlikovalni znak. Ker gre pri regulaciji trga finančnih instrumentov za področje deljene pristojnosti držav članic in EU, bi bilo treba pri presoji prekrška uporabe notranjih informacij upoštevati tudi načelo harmonične razlage.

Kristijan Zakšek
Odločanje nadzornega sveta

  • Rdeča nit prispevka je odločanje nadzornega sveta, pri čemer avtor primerja slovensko in nemško pravno ureditev v skladu z 257. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in par. 108 nemškega Aktiengesetzt (Zakon o delnicah oziroma delniški družbi; AktG). Izpostavi nekaj, predvsem v slovenskem pravu, spornih vprašanj. Z nekaterimi se teorija in sodna praksa še nista ukvarjali niti dali pravne razlage. Ob tem je predstavljena razlaga nemške ureditve, ki si včasih prav tako ni enotna. Glede na podobnost obeh ureditev, je pri nas v večini primerov smiselno iskati in podati enako ali podobno razlago, kot velja v nemškem pravu.

Denis Baghrizabehi
Zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči: tožba konkurenta in primerjalnopravne iztočnice

  • Konkurent prejemnika nezakonite državne pomoči lahko s tožbo v pravdnem postopku doseže vračilo predmetne pomoči, prepreči njeno (nadaljnje) izplačilo in uveljavlja odškodnino. V nasprotju s protimonopolnim pravom ostaja zasebno uveljavljanje prava državnih pomoči relativno neraziskano področje, sodna praksa držav članic pa skopa. Avtor obravnava razloge, ki botrujejo opisani situaciji. Skozi predstavitev izbranih dognanj primerjalnopravnih ureditev nemškega in avstrijskega prava prispevek kratko oriše tudi določene zaključke, ki lahko služijo kot nastavki razvoja domače doktrine.

Nikola Georgievski
Prevzemni instituti v Sloveniji in Makedoniji

  • Avtor se v prispevku ukvarja s prevzemnimi instituti v Sloveniji in Makedoniji. Predstavljeni so instituti prevzemne zakonodaje po Zakonu o prevzemih in Zakonu za prezemanje na akcionerskite društva. Cilj te zakonodaje je učinkovito urediti varstvo manjšinskih delničarjev, investitorjev na trgu vrednostnih papirjev ter sam trg vrednostnih papirjev v postopku pridobitve kontrolnega deleža. Glavni institut, vezan na prevzemno zakonodajo, je obvezna ponudba za odkup vseh delnic, ki manjšinskim delničarjem omogoča, da zapustijo ciljno družbo tako, da delnice odsvojijo po pravični ceni.

Iz prakse za prakso:

Vesna Kranjc
Pravna narava pogodbe o dobavi in montaži objekta, pregled in prevzem del, jamčevanje za napake

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo


  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815