GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
  • Pišite nam
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 249,66 EUR brez DDV: 228,00 EUR
-
+

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.

Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 228,00 EUR + DDV (9,5 %).

Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 63,33 EUR + DDV (9,5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,90 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 58,80 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 99,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 6-7/2018

Viktorija Žnidaršič Skubic
Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema

  • Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zakoncema je novost slovenskega družinskega prava, ki jo je prinesel sprejem Družinskega zakonika. V prispevku avtorica analizira nekatera vprašanja, ki se bodo ob uvedbi instituta oziroma ob njegovi uporabi v praksi nedvomno pojavljala. Na začetku opozori na problematiko poimenovanja instituta, ki po njenem mnenju ni ustrezno, zato uporablja stari, uveljavljeni izraz ženitna pogodba. V nadaljevanju analizira pravne vidike posameznih problemskih sklopov, kot so na primer vprašanja, ki zadevajo subjekte ženitne pogodbe, časovni vidik sklepanja in učinkovanja te pogodbe ter vprašanja njene vsebine. Avtorica prispevek zaključi z ugotovitvijo, da je bila uvedba avtonomije na področju premoženjskih razmerij med zakoncema nujna in je kot takšna dobrodošla, hkrati pa tudi opozarja, da se je Pandorina skrinjica križev in težav pri presoji premoženjskih razmerij med zakoncema na ta način zdaj šele zares odprla.

Nataša Erjavec
Ljubezen na papirju – vloga notarja pri urejanju premoženjskih razmerij zakoncev

  • Reforma družinskega prava prinaša pomembne novosti in spremembe na področju urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema, tako v času trajanja zakonske zveze kot v primerih prenehanja, bodisi zaradi razveze bodisi zaradi zakončeve smrti. Med pravnimi posli, ki jih v času trajanja zakonske zveze zakonca sklepata med seboj, so pogoste darilne pogodbe, zato so v prispevku podrobneje predstavljene, zlasti običajna manjša darila. Pomembna novost je možnost sklepanja pogodb o premoženjskih razmerjih, s katerimi se lahko izključi in spremeni zakoniti premoženjski režim. Tako kot vsi pravni posli med zakoncema mora biti tudi pogodba o ureditvi premoženjskih razmerij sklenjena v obliki notarskega zapisa. Vloga notarja na področju družinskega prava se krepi, parom nepristransko pravno svetuje in preverja, ali sta oba in v celoti razumela vse s sklenjenim poslom povezane pravne posledice ter ali vsebina pogodbe o ureditvi premoženjskih razmerij ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Na novo bo uveden register pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki se bo vodil pri Notarski zbornici Slovenije. Na področju razveze zakonske zveze je pomembna novost tudi možnost sporazumne razveze pred notarjem. Zasebno razvezo brez sodišča zakonodajalec omogoča zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok ter se pred notarjem sporazumeta tudi o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju bo (p)ostal najemnik stanovanja po razvezi, in o preživljanju nepreskrbljenega zakonca. Vse to bo lahko imelo posledice v primeru smrti enega od zakoncev. Četudi le v zelo omejenem obsegu, bo vpliv nove ureditve segel tudi na področje načrtovanja zapuščine zakoncev.

Suzana Kraljić
Skrbništvo za odrasle in skrb za varovančevo premoženje

  • Novi Družinski zakonik prinaša številne novosti. Skrbništvo za odrasle osebe je deležno ene pomembnejših, saj ni več vezano na odvzem poslovne sposobnosti, ki sta ga še posebej Konvencija o pravicah invalidov in praksa Evropskega sodišča za človekove pravice opredelili kot grob poseg v človekove pravice in s tem razvrednotenje osebe. Odrasli osebi, ki ni sposobna skrbeti zase ter za svoje pravice in koristi in ki je postavljena pod skrbništvo, je treba zagotoviti vso potrebno pomoč na vseh področjih njenega življenja. Skrb za varovančevo premoženje je pri tem ključnega pomena, saj varovancu lahko zagotavlja tudi ekonomsko varnost.

Claudia Rudolf
Premoženjska razmerja med zakonci v mednarodnem zasebnem pravu

  • Uredba 2016/1103 se uporablja za premoženjska razmerja med zakoncema s čezmejnim elementom. Vsebuje harmonizirana kolizijska pravila ter pravila o pristojnosti, priznanju, izvršljivosti in izvrševanju odločb, o javni listini in sodni poravnavi. Zakonca lahko med nacionalnimi pravnimi ureditvami, s katerimi sta tesno povezana zaradi običajnega prebivališča ali državljanstva, izbereta pravo, ki naj se uporablja. Če pravo ni bilo izbrano, se določi na podlagi lestvice naveznih okoliščin.

Janja Hojnik
Sodelovalno gospodarstvo in delitvena ekonomija: pojmi in potreba po evropskem pristopu

  • Prispevek na kratko opiše različne oblike poslovnih modelov, ki jih uvrščamo pod koncepta sodelovalnega gospodarstva in delitvene ekonomije, nekatere poskuse opredelitve in razmejitve med njimi ter najbolj izpostavljena področja pravnih izzivov, povezanih s temi novimi poslovnimi modeli. Poudarjeno je, da so poslovni modeli delitvene ekonomije in sodelovalnega gospodarstva izziv za celo vrsto pravnih področij. Avtorica poudarja, da tako kot že leta ne moremo biti več zaprti samo v nacionalni pravni red, brez upoštevanja globalizacije, se v prihodnje ne bomo več mogli izogniti vplivu digitalizacije na pravo. Sodišče EU je v zadnjih mesecih že sprejelo odločitev v dveh zahtevah za predhod­no odločanje o statusu Uberja po pravu EU, veliko več postopkov zoper to podjetje pa kot odziv na bes tradicionalnih taksističnih družb poteka pred različnimi forumi držav članic. Svetovni splet odpira zahtevna vprašanja, povezana z varstvom osebnih podatkov, varstvom potrošnikov, statusom delavca, davčnimi obvezami ipd. Avtorica sklene, da čeprav lahko za številna vprašanja uporabimo že obstoječa pravila, bomo za nekatera potrebovali hitro odzivno zakonodajo in sodišča, ki bodo razumela posebnosti novih poslovnih modelov.

Nana Šumrada Slavnić
Obdavčitev delitvene in digitalne ekonomije: modeli obdavčitve za inovativno gospodarstvo

  • Prispevek predstavlja trenutno zakonodajno delo EU na področju obdavčenja digitalne ekonomije in rešitve, ki so jih številne države članice sprejele glede obdavčitve delitvene ekonomije. Trenutno obstajajo na eni strani načrti za skupno rešitev EU pri obdavčitvi digitalne ekonomije, nasprotno pa številne rešitve glede obdavčenja delitvene ekonomije na ravni držav članic.

Petra Weingerl
Varstvo potrošnikov in sodelovalno gospodarstvo

  • Najbolj pereče vprašanje sodelovalnega gospodarstva za pravo varstva potrošnikov je pravna narava razmerij med strankami, ki so vpletene v transakcijo prek spletne platforme. Od določitve pravne narave teh razmerij je odvisno, ali se v določenem primeru uporabi pravo varstva potrošnikov (v razmerjih spletna platforma – kupec, spletna platforma – ponudnik in/ali ponudnik – kupec). V EU se namreč pravila s področja prava varstva potrošnikov uporabljajo kot lex specialis v razmerju do splošnega obligacijskega prava držav članic in pridejo v poštev le v primerih, ko gre za pogodbe, sklenjene med trgovci in potrošniki (B2C). Če pravne narave razmerij ni mogoče jasno določiti, to povzroča negotovost glede pravic in obveznosti oseb, vključenih v poslovanje prek spletnih platform. Prispevek bo osvetlil to problematiko in podal pregled potrošniške zakonodaje, ki jo morajo stranke pri poslovanju prek spletne platforme upoštevati, ko sklepajo pogodbe s potrošniki.

Ana Vlahek, Matija Damjan
Vpliv sodelovalnega gospodarstva na stanovanjsko pravo držav članic EU

  • Digitalne platforme za kratkoročno oddajanje stanovanj so lastnikom zelo olajšale odplačno oddajanje prostorov za namene turistične nastanitve. Mnogi posamezniki oddajajo stanovanjske nepremičnine prek digitalnih platform kot dopolnilno gospodarsko dejavnost, pri čemer se zanašajo na določbe stanovanjske zakonodaje o »navadnem« stanovanjskem najemu, ki niso zasnovane za namene zagotavljanja turističnih nastanitev, ampak za urejanje dolgoročnih stanovanjskih razmerij. Pri oddajanju stanovanj turistom pa ne upoštevajo strožjih zakonskih zahtev za opravljanje dejavnosti v stanovanju. Zelo razširjeno oddajanje stanovanj v kratkoročni turistični najem je moteče za redne stanovalce v večstanovanjskih zgradbah in ima lahko negativen vpliv na stanovanjski najemni trg, zato so v nekaterih državah in mestih začeli to dejavnost posebej urejati in omejevati. Namen prispevka je orisati, kakšni so pogoji za kratkoročno oddajanje stanovanj po veljavni slovenski ureditvi in kakšen je pristop digitalnih platform k zagotavljanju izpolnjevanja teh pogojev, ter ugotoviti, kje so veljavna pravila neustrezna in kako bi jih bilo mogoče izboljšati.

Peter Podgorelec
Odgovornost uprave obvladujoče družbe za zakonitost poslovanja odvisnih družb

  • Skrb za zakonitost delovanja je ena temeljnih dolžnosti poslovodstva vsake družbe. V primeru koncernske povezanosti se ta dolžnost razširi še na odvisne družbe, kar pomeni, da je uprava odgovorna za zakonitost delovanja ne le »lastne«, to je obvladujoče družbe, ampak tudi odvisnih družb. To izhaja iz splošne določbe 265. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) o skrbnosti in odgovornosti članov organov vodenja ali nadzora. Zaradi nezakonitosti na ravni odvisnih družb lahko obvladujoči družbi nastane posred­na, v nekaterih primerih pa celo neposredna škoda. V zvezi z vzpostavitvijo sistema koncernske »skladnosti« (angl. compliance) in potrebnim informacijskim tokom med druž­bami v skupini je nekaj pravnih dilem, ki pa so omejene na primere, ko je odvisna družba organizirana kot delniška družba.

Borut Bratina
Novosti pri poslovanju družbe z omejeno odgovornostjo

  • Družba z omejeno odgovornostjo ima že 125-letno tradicijo in je še vedno najbolj priljubljena statusna oblika gospodarske družbe. Danes je aktualna njena uporaba za tehnološko najbolj inovativna podjetja (zagonska podjetja), njena različica – enoosebna d. o. o. – pa naj bi se uporabljala v skladu s pravom EU za čezmejno delovanje na enotnem evropskem trgu. V članku avtor prikaže osnovne značilnosti zagonskih podjetij in njihovo financiranje s prvo prodajo žetonov – ICO. Ob tem opozori na najnovejšo sodno prakso v Sloveniji na področju civilnih odškodninskih sporov in kaznivega dejanja zlorabe položaja v enoosebni d. o. o.

Marijan Kocbek
Položaj večinskega lastnika glede odločanja o vodenju poslov v delniški družbi – razlike med enotirnim in dvotirnim sistemom
upravljanja

  • V prispevku avtor obravnava možnosti večinskega (kontrolnega) delničarja, da odloča o vodenju poslov v delniški družbi. Pri tem ugotavlja, da ZGD-1 to vprašanje v delniških družbah v dvotirnih ali enotirnih sistemih upravljanja ureja zelo različno. V delniških družbah, ki imajo nadzorni svet, uprava samostojno vodi družbo in odloča o vodenju poslov. Večinski delničar in skupščina pa za odločanje o tem razen v izrednih primerih nista pristojna. Bistveno drugače je v delniških družbah z enotirnim sistemom, kjer lahko večinski delničar prek skupščine daje navodila upravnemu odboru ali izvršnim direktorjem. Avtor podrobneje analizira korporacijskopravne institute, ki zagotavljajo takšno razmerje med organi delniških družb.

Saša Prelič
Sodno preizkušanje primernosti menjalnega razmerja ali denarne odpravnine manjšinskim delničarjem

  • V prispevku so obravnavane posebnosti v postopku sodnega preizkušanja primernosti menjalnega razmerja oziroma denarne odpravnine. Avtor obravnava pravne položaje, v katerih so imetniki deležev upravičeni do deležev po ustreznem menjalnem razmerju oziroma do denarne odpravnine. Primernost obeh premoženjskih upravičenj je dopustno preverjati le v posebnem sodnem postopku.

Anja Strojin Štampar
Politika prejemkov organov vodenja in nadzora – de lege lata in uskladitev z direktivo o sodelovanju delničarjev

  • Prejemki so eno izmed najpomembnejših orodij, s katerimi delničarji usklajujejo svoje interese z interesi oseb, ki jim poverijo vodenje in nadzor družbe. V zadnjih dveh desetlet­jih so se razprave glede prejemkov osredotočile zlasti na primernost politike plačil v javnih delniških družbah in na vlogo delničarjev pri oblikovanju politike prejemkov, s tem namenom pa je bilo v Sloveniji sprejetih več zakonskih dopolnitev in priporočil dob­re prakse. Najnovejši pravni akt na tem področju je Delničarska direktiva II, ki podrobneje razčlenjuje razkritja prejemkov in utrjuje vlogo delničarjev pri določanju prejemkov poslovodstev v obliki bodisi zavezujočih bodisi le posvetovalnih sklepov na podlagi jasnega, razumljivega in celovitega pregleda politike prejemkov družbe. Politika prejemkov naj bo oblikovana tako, da bo prispevala k uresničevanju poslovne strategije, dolgoročnih interesov in vzdržnosti družbe, zato ne bi smela biti v celoti ali vsaj pretežno povezana s kratkoročnimi cilji. Prispevek povzema veljavno ureditev prejemkov organov vodenja in nadzora v Republiki Sloveniji. Slovensko zakonodajo je treba uskladiti z direktivo do junija 2019.

Damjan Korošec
Pregled temeljnih teoretskih problemov posebnega dela KZ-1

  • Skupina profesorjev kazenskega prava s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je pred leti s pilotnim projektom začela pravnoteoretsko poglobljen komentar posebnega dela KZ-1. Projekt se je razvil v večletno monumentalno raziskovalno delo. Poimenovali smo ga Veliki znanstveni komentar posebnega dela KZ-1, ker na najbolj poglobljen način, kot pač to v slovenskih danostih zmoremo, analizira dogmatična vprašanja vsake inkriminacije in tako vsak posamičen komentar predstavlja samostojno znanstveno razpravo. Projekt je zdaj končan in besedilo je v obliki več tisoč natipkanih strani obsegajoče večdelne knjige tik pred izidom. V tem referatu slovenski javnosti prvič predstavljamo strnjen in pregleden povzetek kritičnih ugotovitev.
    Posebni del slovenskega kazenskega prava je daleč od optimalnega. Ima številne sistemske in druge pomanjkljivosti, zato bodo potrebni veliki napori za njegovo izboljšanje, zlasti na zakonodajni ravni. Največje težave so pri rabi tako imenovanega kolektivnega kaznivega dejanja, inkriminacijah, ki uporabljajo množinske oblike samostalnikov kot zakonske znake, pri objektivnem pogoju kaznivosti in pri hujši posledici.

Katja Filipčič
Kazenskopravno varstvo otrok

  • Slovensko kazensko pravo si prizadeva močneje zaščititi otroke pred zlorabami. Zato so bile v zadnjih dvajsetih letih sprejete številne spremembe Kazenskega zakonika (KZ-1). Nekatere so bile namenjene odpravi nedosledne uporabe izrazov otrok, mladoletnik in mladoletna oseba. Slovenija pri tem vztraja pri terminološki tradiciji iz obdobja Jugoslavije. Večjemu varstvu otrok so namenjene težje oblike kaznivih dejanj ali posebne inkriminacije. Pri tem je slovenski zakonodajalec nesistemski. Spregledano je tudi tudi vprašanje, ali in kdaj je etično sporno oblikovati starost kot kvalifikatorno okoliščino kaznivega dejanja. Ravno tako dogmatično sporno je vezati začetek teka zastaralnih rokov za kazenski pregon na starost žrtve.

Miha Šepec
Prilastitveni namen kot ozko grlo slovenskega premoženjskega kazenskega prava

  • Kazniva dejanja zoper premoženje, opredeljena v 23. poglavju Kazenskega zakonika, kot svojo temeljno dobrino varujejo premoženje države, pravne osebe ali posameznika kot skupek lastninskih pravic na premičnih in nepremičnih stvareh, varstvo pa zajema tudi stvarne pravice na tuji stvari, obligacijske pravice, pravice intelektualne lastnine in korporacijske pravice. Premoženjski delikti so v primerjalni zakonodaji urejeni izredno pestro, medtem ko je varstvo v našem KZ-1 zastavljeno zelo tradicionalno, posledica tega pa je, da številnih nepravnih posegov v premoženje, ki nepravnostno kličejo po kaznivosti, ni mogoče subsumirati pod nobeno kaznivo dejanje v naši kazenski zakonodaji. Po problematiki izstopa prilastitveni namen pri premoženjskih deliktih, predvsem pri kaznivem dejanju tatvine po 204. členu KZ-1, ki iz dosega inkriminacije izloča vse protipravne posege v oblast nad stvarjo, ki niso izvršeni z namenom prilastitve (neupravičena uporaba tuje stvari, poškodovanje tuje stvari in podobno). V prispevku se avtor ukvarja tudi z razmerjem med tatvino in neupravičeno uporabo tuje stvari (oziroma tatvino rabe), ki je v naši kazenski zakonodaji neustrezno urejeno, ter s skrajno nenavadnim neobstojem inkriminacije tatvine storitve.

Boštjan Valenčič
Prepovedana posledica ali objektivni pogoj kaznivosti pri izbranih inkriminacijah

  • V Kazenskem zakoniku (KZ-1) so (neredke) inkriminacije opisane tako, da niti v kazenskopravni doktrini niti v sodni praksi ni enotnih stališč o prav(n)i naravi posameznih delov opisa kaznivega dejanja, ali je torej določen zakonski znak razumeti kot prepovedano posledico kaznivega dejanja ali (povečini) nepravi objektivni pogoj kaznivosti. Če je na primer pri kaznivem dejanju uboja (115. člen KZ-1) povsem nedvoumno, da je prepovedana posledica izvršitvenega ravnanja odvzeto življenje (smrt ubitega), in je na drugi strani arhetipski primer (tudi v primerljivih kazenskih zakonikih sosednjih kazenskopravnih sistemov) kaznivega dejanja z vsebujočim objektivnim pogojem kaznivosti kaznivo dejanje sodelovanja pri pretepu (126. člen KZ-1), pa so prometna nesreča, v kateri nekdo dobi hudo telesno poškodbo (323. člen KZ-1), razširitev nalezljive bolezni (177. člen KZ-1) in občutno poslabšanje zdravja (179. člen KZ-1) opisi v inkriminacijskih normah, katerih prav(n)a narava spodbuja številne doktrinarne razprave. Namen prispevka je osvetliti nekatere težave, do katerih taka pravna nejasnost lahko privede, hkrati pa ponuditi rešitev, ki je povsem enostavna in primerjalnopravno že sprejeta – tj. nadomestiti objektivne pogoje kaznivosti s prepovedano posledico v obliki ogrozitve.

Peter Grilc
Trendi v ureditvi nekaterih reguliranih sektorjev

  • Prispevek obravnava terminološki instrumentarij v zvezi z regulacijo, deregulacijo in liberalizacijo gospodarskih sektorjev ter te procese v izbranih sektorjih, zlasti v energetskem oziroma ožje v sektorju električne energije v EU in ZDA. Predstavljene so posamezne faze omenjenih procesov in razvojne smernice v zadnjih treh desetletjih. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila deregulacija manj očitna in razvojno še v začetni fazi, pozneje je postala intenzivnejša, v zadnjem času, posebej po finančni krizi in tudi zaradi nekaterih drugih procesov, pa smo priča ponovni regulaciji.

Til Rozman
Regulacija in liberalizacija trga poštnih storitev

  • Prispevek obravnava regulacijo trga poštnih storitev v luči spremenjenih tržnih razmer. Uvodni predstavitvi sledi poglavje, ki prikazuje vsebinski oris regulacije v EU. Tretje poglavje temeljne koncepte problematizira z vidika tržnih trendov. Po dvajsetih letih od sprejema (prve) Direktive je očitno, da je konkurenca v številnih državah članicah relativno šibko razvita na trgu pisem in relativno dobro razvita na trgu paketov. Dosedanje izkušnje z izvajanjem Direktive v praksi in korenite spremembe trga dajejo legitimnost vprašanju: Ali Direktiva še ustreza svojemu namenu? Ker obseg tega prispevka ne omogoča celovite obravnave zastavljenega vprašanja, se osredotoča le na nekatere vidike – opredelitev univerzalne storitve, njene kakovosti in financiranja, razumevanje tarifnih načel in regulacija dostopa do omrežja.

Matej Kavčič
Nove tehnologije in regulatorni trendi – pogled praktika

  • Razvoj in uporaba novih tehnologij ustvarjata številne regulatorne dileme in zahtevata ustrezne regulatorne odzive. Ta prispevek prikazuje posamezna regulatorna vprašanja in nakazane trende na primerih regulacije zbiranja sredstev z uporabo tehnologije podatkovnih blokov (ICO), regulacije velikega podatkovja s pravili varstva konkurence in regulacije uporabe algoritmov pri omejevalnih sporazumih.

Aleš Ferčič
Meje dopustnosti državnih pomoči v reguliranih sektorjih

  • V prispevku so na kratko predstavljeni posebne okoliščine in ozadje uveljavljanja pravil o državnih pomočeh v izbranih reguliranih sektorjih in njihov pomen za uspešno vzpos­tavitev notranjega trga. Sledi pregled relevantnih horizontalnih in sektorskih pravil oziroma aktov o državnih pomočeh. Težišče prispevka je na vprašanju, kako je s temeljnimi postulati pravne ureditve državnih pomoči v izbranih reguliranih sektorjih. Raziskane so tudi meje dopustnosti državnih pomoči oziroma, natančneje, orodja, ki jih lahko uporabimo v ta namen.

Luka Tičar
Zakonska ureditev plačila za delo in njen pomen za prakso

  • Plača je eden temeljnih institutov delovnega prava in kot taka pomeni prvi razlog in motiv delavca za delo, obveznost plačila pa je temeljna obveznost delodajalca kot stranke pogodbe o zaposlitvi. Zato je izjemnega pomena pravna ureditev plačila za delo, ki jo sestavljajo zakonske norme in norme v avtonomnih pravnih virih, to je predvsem kolektivnih pogodbah. Zakonska ureditev je med drugim ključni način izpolnjevanja obveznosti iz ratificiranih mednarodnih dokumentov, kot sta Konvencija MOD št. 95 o varstvu plače in MESL, če omenimo le dva. Veljavna zakonska ureditev vsebuje tudi nekaj rešitev, ki bi se v prihodnosti morda lahko spremenile. Avtor izpostavi nekatere rešitve, kot so dodatek za delovno dobo, povračila stroškov v zvezi z delom, določanje višine osnovne plače v pogodbo o zaposlitvi idr.

Maja Skorupan
Avtonomna ureditev plačila za delo danes in jutri – delodajalski vidik

  • Plačilo za delo je bistven element delovnega razmerja. Koliko sta stranki, delavec in delodajalec, prosti pri njegovem urejanju v pogodbi o zaposlitvi, je vprašanje, ki je v praksi zelo aktualno. Ni vse prepuščeno samo njuni volji, pri določanju plačila je treba upoštevati vrsto predpisov, ki omejujejo svobodno dogovarjanje. Plačilo za delo je treba razumeti kot odmeno za opravljanje dela, saj je na strani delavca bistveno, da izpolnjuje temeljno obveznost iz sklenjene pogodbe, ki je opravljanje dela. Elementi plačila za delo so predmet dogovora med socialnimi partnerji in ti dogovori pomembno vplivajo na razvoj plačnega sistema v praksi. Kolektivne pogodbe dejavnosti so tako dober kazalnik raznovrstnosti urejanja plačila za delo, v katerem se poleg nadgradnje zakonskih pravic določajo tudi dodatne sestavine plačila za delo.

Andreja Toš Zajšek
Avtonomna ureditev plačila za delo danes in jutri – sindikalni vidik

  • Širina obravnavanega instituta plačila za delo in vrste drugih pojmov, ki se uporabljajo kot sopomenke, pomeni za delavca osnovni, včasih celo edini vir sredstev za preživljanje sebe in svoje družine. Dogovor o plači, ki mora biti vedno v denarni obliki, in o morebitnih drugih vrstah plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo, je bistveni element pogodbe o zaposlitvi. Pri določanju in urejanju razmerij med delavci in delodajalci v kolektivnih pogodbah je zelo pomembna vloga socialnih partnerjev in države. Socialni partnerji neposredno določajo ta razmerja, država pa lahko posega vanje ob določanju dajatev od prejemkov delavca in tako vpliva na njihovo izplačano višino, ob tem pa mora zagotavljati učinkovito pravno varstvo pravic delavcev.

Biserka Kogej Dmitrovič
Izbrana novejša sodna praksa s področja plačila za delo

  • V prispevku je predstavljena novejša sodna praksa s področja plačila za delo. Ker gre za spore z denarnim zahtevkom, v katerih je bila revizija dovoljena nad zneskom 40.000 evrov, pri nižjih zneskih pa jo je moralo vrhovno sodišče dopustiti, je sodne prakse vrhovnega sodišča manj in prevladuje sodna praksa višjega sodišča. Predstavljene so odločbe o vprašanjih zapadlosti plače in s tem povezanim vprašanjem plačilnega dne in zastaranja, odločbe v zvezi s pobotom plače, višino plače, dogovorjeno plačo in znižano plačo, odločbe o dodatku za delovno dobo, plačilu za dan praznika, plačilu v primeru neupravičene odsotnosti z dela in nadomestilu plače, odločbe v zvezi z različnimi vrstami odpravnin in odločba vrhovnega sodišča, s katero je spremenilo sodno prakso v zvezi z odločanjem o plačilu davkov in prispevkov od zneskov, dosojenih v delovnih sporih.

Jadranka Sovdat
Je v referendumskem sporu ustavnopravno kaj novega

  • Pravica do glasovanja na referendumu se varuje v posebnem postopku, ki se mu reče referendumski spor. Sodnik je zadnji varuh pravnosti referenduma. Njegov izid mora biti verodostojen odraz svobodno izražene volje glasovalcev. V prispevku so predstavljeni pogledi slovenske ustavnopravne teorije na referendumski spor in stališča ustavnega sodišča iz odločbe U-I-191/17. Z njihovo primerjavo so opredeljene novosti v stališčih o referendumskem sporu in oblikovani nasveti za njegovo bodočo zakonsko ureditev.

Bruna Žuber
Presoja dopustnosti izključevanja referenduma o nekaterih zakonih

  • S spremembo 90. člena Ustave Republike Slovenije referendum ni več dopusten za štiri skupine zakonov. Poleg teh zakonov zaradi varstva pomembnih ustavnih vrednot ni izključena presoja dopustnosti referenduma tudi o drugih zakonih. Avtorica obravnava nekatera odprta vprašanja presoje dopustnosti referenduma o zakonih, ki jih 90. člen Ustave ne predvideva. Mogoče je domnevati, da bo Ustavno sodišče takšno presojo opravljalo in se pri tem opiralo na doktrino o prepovedi referenduma, ki jo je izoblikovalo v sistemu potrditvenega zakonodajnega referenduma.

Igor Kaučič
Spor glede vezanosti na referendumsko odločitev

  • Po spremembi Ustave leta 2013, s katero je bila odpravljena določba 90. člena o vezanosti Državnega zbora na odločitev volivcev na zakonodajnem referendumu, je taka ustavna zapoved določena le še za referendum o mednarodnih povezavah. Na zakonski ravni je to vprašanje urejeno tudi za druge vrste referendumov na državni in lokalni ravni, vendar se razlikuje ne samo glede ustavne podlage, temveč tudi glede vsebine in razsežnosti te vezanosti. Pri tem še zlasti izstopa ureditev tega vprašanja za zakonodajni referendum. Ker Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi tudi po petih letih še ni usklajen s spremembo Ustave, se zastavlja vprašanje ustavne skladnosti njegovih določb o enoletni prepovedi sprejetja zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev, in posledično sporov, ki lahko v zvezi s tem nastanejo. Vezanost zakonodajalca lahko določi samo Ustava, zato je z ustavnopravnega vidika vprašljivo, ali lahko zakon določi, kako in koliko časa naj bo Državni zbor vezan na referendumski izid. Taka vezanost namreč Državni zbor omejuje pri izvrševanju njegove temeljne ustavno določene zakonodajne funkcije. Če zakon ohrani enoletni suspenzivni rok, bi zakon, ki bi bil sprejet v nasprotju s tako prepovedjo, lahko presojalo Ustavno sodišče z vidika njegove procesne ustavnosti. Ne glede na pravila o vezanosti pa je treba upoštevati, da Državni zbor ni vezan na referendumsko odločitev, če bi ta povzročila protiustavno stanje. V tem primeru je dolžan odpraviti protiustavnost zakona, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče, ne glede na odločitev volivcev na referendumu.

Vesna Rijavec, Tjaša Ivanc
Primerjalnopravni pregled nepravdnih postopkov v družinskih zadevah v razvojni perspektivi

  • Zaradi potrebe po uskladitvi postopkovnih pravil za nepravdne postopke z novimi konceptualnimi rešitvami iz Družinskega zakonika (DZ) na področju urejanja družinskih razmerij je nujno sprejeti novi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1). Analiza primerjalno­pravnih zgledov pokaže, da je družinske zadeve treba reševati čim bolj celovito in enotno, kar bolj prilagodljiva in manj formalna pravila nepravdnega postopka tudi omogočajo. V prispevku so obravnavane potrebne procesne prilagoditve temeljnih načel in splošnih določb nepravdnega postopka. Oporo za nekatere argumente daje prikaz nemške in avstrijske ureditve, ki sta s slovensko najbolj primerljivi tudi zato, ker v obeh pravnih redih družinske zadeve rešujejo v nepravdnem postopku. Obravnavani sta tudi ureditvi nepravdnih postopkov v Italiji in Franciji, ki se uvrščata v krog držav s pravnim redom, kjer imajo podlago za urejanje materije nepravdnih postopkov v civilnih procesnih zakonikih.

Marija Škof, Matej Zenz
Pravica navajanja novih dejstev in dokazov ter prekluzija v nepravdnih postopkih v Avstriji

  • V prispevku je predstavljena avstrijska ureditev v zvezi z navajanjem novih dejstev in dokazov ter njihovo prekluzijo v nepravdnem postopku. Temelj avstrijskega nepravdnega postopka je preiskovalno načelo, na podlagi katerega ima sodišče dolžnost, da primer razišče in preuči po lastni presoji ter ne odloča le na podlagi dejstev in dokazov, ki jih predložijo in zatrjujejo stranke. Prekluzija je s tem načelom v nasprotju, vendar je namenjena ekonomičnosti in pospešitvi postopka. Članek se osredotoča na dve prekluzijski določili, namreč prekluzijo zaradi zamude procesnih dejanj ter prekluzijo dokazov in dejstev, ki jih stranka navaja prepozno z namenom, da bi zavlekla postopek. Obe določbi sta predstavljeni v luči preiskovalnega načela in v primerjavi s slovensko ureditvijo. Čeprav prekluzijo avstrijski Zakon o nepravdnem postopku iz leta 2003 predvideva, je njena uporaba v presoji sodišča in zaradi posebnosti postopkov, ki spadajo na področje nepravdnega postopka, prej izjema kot pravilo.

Dunja Jadek Pensa
Nepravdni in izvršilni postopki v ustavnosodni presoji

  • Prispevek je razčlenjen v dva sklopa. V prvem delu poskuša sumarno orisati pomen poštenosti sodnega postopka za udejanjanje vladavine prava in izgrajevanje zaupanja v sodno vejo oblasti. V drugem delu povzema iz izbranih odločb Ustavnega sodišča, ki se nanašajo na nekatere dileme izvršilnega in nepravdnega postopka. Ideja je približati bralcu ustavnopravno razsežnost s posebnim poudarkom na področju izvršilnih in nepravdnih postopkov, pa tudi osnovne značilnosti razreševanja ustavnopravnih dilem.

Andraž Rangus
Prihodnost pokojninskega sistema v Sloveniji

  • Demografske spremembe in digitalizacija bodo v prihodnosti velik izziv za sisteme socialne varnosti po vsej Evropi. Starajoča se družba ter družbene spremembe in spremembe na trgu dela zaradi uvajanja novih tehnologij bodo zahtevale prilagoditev današnjih sistemov socialnih zavarovanj, predvsem pa sistemov pokojninskega zavarovanja. Slovenija, kjer je staranje prebivalstva še toliko bolj izrazito, bo morala temeljito premisliti delovanje obstoječega sistema pokojninskega zavarovanja, da se zagotovi tako njegovo temeljno poslanstvo, tj. omogočanje ustreznega dohodka vsem generacijam, kot tudi njegova dolgoročna vzdržnost. Razprava o spremembi pokojninskega sistema se je v Sloveniji začela že leta 2016 s pripravo Bele knjige o pokojninah, zaključek te razprave pa je dokument, sprejet na Ekonomsko-socialnem svetu, s katerim so socialni partnerji dosegli dogovor o ključnih usmeritvah prihodnjih zakonodajnih sprememb na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zakonodajalec ima tako pripravljene vse podlage za sprejem novega zakona, ki bo celovito uredil področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter to obliko socialnega zavarovanja prilagodil novim družbeno­ekonomskim razmeram.

Peter Pogačar
Zagotavljanje ekonomske, pravne in socialne varnosti delavcem v novih oblikah dela ter v netipičnih oblikah zaposlitve

  • Spremembe v delovnih okoljih so vse hitrejše in globlje. Nove tehnologije v celoti spreminjajo tako načine, kako živimo in delamo, kot tudi načine, kako razmišljamo ter dojemamo sebe in svet okoli nas. Na te spremembe danes vpliva niz dejavnikov, med katerimi so najpomembnejši hiter razvoj tehnologij in drugi znanstveni preboji, novi načini organizacije dela, nova delitev dela na globalni ravni in demografske spremembe. Če se trenutno bolj ali manj uspešno spoprijemamo z uporabo in posledicami uporabe (mnogokrat tudi zlorabe) netipičnih oblik dela, pa smo hkrati že priča intenzivnemu razvoju novih oblik dela, ki se po osnovnih parametrih še bolj razlikujejo od do pred kratkim splošno uveljavljenega in prevladujočega tipa zaposlitve, to je pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Čim hitreje bo torej treba ugotoviti, kakšne bodo posledice novih oblik opravljanja dela (predvsem v smislu pravne, socialne in ekonomske varnosti tistih, ki opravljajo delo), ter se na to ustrezno odzvati. Močna rast netipičnih oblik zaposlovanja, ki jih prinaša digitalizacija, pomeni, da vse večji delež delovne sile ne prispeva v uveljavljene sisteme socialne varnosti in jih tudi ne koristi, na primer zavarovanje za primer brezposelnosti ter zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Klasična pogodba o zaposlitvi bo ostala in mora ostati prevladujoča oblika na trgu dela, vendar moramo sprejeti dejstvo, da novih načinov dela preprosto ne moremo preprečiti in da to niti ne bi bilo smiselno, ampak moramo zagotoviti, da bodo posamezniki, ki opravljajo takšno delo, imeli zagotovljeno ekonomsko, pravno in socialno varnost.

Etelka Korpič Horvat
Razvoj socialne varnosti in varovanje človekovega dostojanstva v odločitvah Ustavnega sodišča Republike Slovenije

  • Avtorica v uvodu prispevka navede, da je prihodnji razvoj družbe v prihodnosti odvisen od treh temeljnih dejavnikov: ekonomije, zagotavljanja socialne varnosti ter skrbi za zdravo življenjsko okolje in ohranjanje narave. Gre za razvoj ekonomske (materialne), družbene in okoljske blaginje. Prispevek obravnava razvoj socialne varnosti in varovanja dostojanstva v Republiki Sloveniji kot pomembnega segmenta razvoja družbene blaginje in socialne države. Avtorica prikaže posamezne izbrane odločitve Ustavnega sodišča s področja pravic iz socialne varnosti. Odločitve, ki po njenem mnenju niso prispevale k razvoju socialne države, tudi kritično oceni. Ugotavlja, da je Ustavno sodiš­če največ odločitev, ki zadevajo socialno varnost, sprejelo na področju pokojninskega zavarovanja, kar je razumljivo, saj je skoraj 30 odstotkov slovenskega prebivalstva upokojencev. Ustava je zakonodajalcu dala pooblastilo, da ureja socialna zavarovanja, na katerih temelji socialna varnost prebivalstva. Zato mora biti Ustavno sodišče pri presojah vsebin teh zavarovanj zadržano. To pa ne pomeni, da ne bdi nad varstvom jedra teh pravic. Če zakonodajalec poseže v bistvo človekove pravice, kar se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej, poseže tudi v pravico do človekovega dostojanstva. Dostojanstvo človeka pa je temeljna vrednota, ki pripada vsem ljudem.

Marijan Papež
Novosti na področju pokojninskega zavarovanja in postopek za uveljavljanje in varstvo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja

  • Pravica do pokojnine je v Republiki Sloveniji opredeljena kot ena temeljnih pravic do socialne varnosti. Temelji na določbah Ustave RS, ki v 50. členu določa, da imajo državljani »pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine«. V tem členu je določena narava slovenskega pokojninskega sistema, ki je eden izmed ključnih elementov socialne države. Pomembna lastnost pokojnine je, da gre za pravico dolgotrajne narave, saj pretežnemu delu upravičencev zagotavlja edini vir dohodka za preživljanje v starosti. Obvezno zavarovanje financirajo zavarovanci, delodajalci in Republika Slovenija, financira pa se tudi iz demografskega rezervnega sklada in drugih virov, določenih v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je bil sprejet decembra 2012 in se uporablja od 1. januarja 2013. V samostojni Sloveniji so bile v letih 1992, 2000 in 2013 uveljavljene tri zelo zahtevne sistemske pokojninske reforme ter številne druge zakonske spremembe. O potrebnosti reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je bila uveljavljena 1. januarja 2013, in ciljih, ki jih je treba doseči, med socialnimi partnerji ni bilo bistvenih razhajanj. Zelo pomembno je, da je prišlo do reforme obstoječega sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti in je s prilagoditvami uspešno preživel tako gospodarske krize kot vojne. Tudi v prihodnje ga bo treba s pravočasnimi manjšimi ali večjimi spremembami in dopolnitvami prilagajati ter s tem zagotavljati dolgoročno finančno stabilnost in dostojne pokojnine, kar sta bila glavna cilja te reforme. Uveljavitev reforme sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ZPIZ-2, ki je dokaj radikalna in daje pozitivne rezultate, je korak v pravo smer. Za stabilnost sistema in celotne države pa so poleg drugih reform odločilni predvsem gospodarska rast, nova delovna mesta, stabilen bančni sistem in finančna disciplina. Pravice iz obveznega zavarovanja se uveljavljajo pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ni z ZPIZ-2 določeno drugače.

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo


  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815