GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 249,66 EUR brez DDV: 237,77 EUR
-
+

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.

Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 237,77 EUR + DDV (5 %).

Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 66,00 EUR + DDV (5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,90 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 59,80 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 98,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 5/202

Marijan Kocbek
Čezmejna preoblikovanja nova normirana oblika (formalnega) statusnega preoblikovanja

  • Prispevek obravnava čezmejno preoblikovanje, novo obliko statusnega preoblikovanja, ki jo ureja novela kodificirane direktive EU s področja prava družb. Analizira temeljne korporacijskopravne značilnosti čezmejnega preoblikovanja, katerega bistvena dela sta ohranitev pravne osebnosti in operacija brez prenehanja ali likvidacije družbe. V tem delu gre za podobnost z nacionalnim preoblikovanjem gospodarske družbe, od katerega pa se razlikuje v tem, da se družba lahko preoblikuje tudi v isto pravnoorganizacijsko obliko v drugi državi. Posebnost tega preoblikovanja, ki zahteva ustrezno urejenost korporacijskopravnih institutov, je element čezmejnosti. To pa nujno pomeni tudi spremembo vsaj statutarnega sedeža družbe z registracijo v drugi državi ter spremembo korporacijskega prava, ki se uporablja za preoblikovano gospodarsko družbo. Čezmejno se lahko preoblikujejo samo kapitalske družbe. Temeljni akt preoblikovanja je načrt čezmejnega preoblikovanja, v katerem se opredelijo vsi statusni atributi preoblikovane družbe v novi državi, tj. v ciljni državi, prav tako pa določbe, povezane z zaščito družbenikov in upnikov pri preoblikovanju družbe.

Peter Podgorelec
Dolžnosti uprave v zvezi z upravljanjem tveganj v delniški družbi

  • Avtor v prvem delu članka kategorizira tveganja na pravna in čista ekonomska tveganja. Čista ekonomska tveganja so naprej razdeljena na projektna tveganja in na tveganja, ki ogrožajo obstoj podjetja. S pravnega vidika je takšna kategorizacija tveganj najpomembnejša. Hkrati avtor razmeji pojem tveganja od pojmov negotovost in nevarnost. V tem delu so posebej poudarjene dolžnosti uprave pri sprejemanju investicijskih odločitev, če obstaja verjetnost insolventnosti družbe. V drugem delu nato avtor podrobneje analizira upravljanje likvidnostnega tveganja ter tveganja horizontalne kapitalske strukture in dolžnosti uprave v zvezi s tem.

Borka Jerman Blažič, Jan Stajnko, Tomaž Klobučar
Napredek v preiskovanju kriminala v medsebojno tesno povezani družbi: ali bodo posodobljeni instrumenti pravosodnega sodelovanja v EU odstranili ovire na poti iskanja pravice

  • Prispevek obravnava aktualna vprašanja odstranjevanja ovir čezmejnega zbiranja elektronskih dokazov za učinkovitejše zatiranje tako splošne kot tudi kibernetske kriminalitete. Države pri poskusih omejevanja kibernetske kriminalitete naletijo na vrsto ovir zaradi nezadostnega razumevanja razsežnosti problematike pridobivanja čezmejnih elektronskih dokazov, zakonitosti pridobljenih podatkov in pravil o sodelovanju s ponudniki komunikacijskih storitev. Prispevek najprej kratko predstavi obstoječe pravne instrumente v EU s posebnim poudarkom na prizadevanjih za implementacijo Direktive 2014/41/EU, ki se nanaša na evropski preiskovalni nalog v kazenskih zadevah, ter postopek pridobivanja elektronskih dokazov po predlogu nove uredbe, ki ločeno ureja njihovo predložitev in zavarovanje. Nadalje je predstavljen nov model kategorizacije oblik in vrst podatkov, ki se nahajajo v komunikacijskem omrežju zunaj teritorija, kjer je kaznivo dejanje bilo izvršeno. Predstavljeni so tudi rezultati evropskega projekta LIVE_FOR, ki je bil namenjen povečevanju ozaveščenosti v pravni stroki o evropskem preiskovalnem nalogu. Avtorji zavzamejo stališče, da bi uporaba novega modela podatkov in novi postopki zbiranja elektronskih dokazov odstranili obstoječe ovire ter tako prispevali k večji učinkovitosti pravosodnega sistema.

Vesna Rijavec, Tjaša Ivanc
Reforma inženirskih poklicev na področju geodezije

  • Namen prispevka je analiza nove pravne ureditve inženirskih poklicev po ZAID, zlasti na področju geodezije. Ob celoviti obravnavi sprememb se avtorici opredelita tudi do vprašanja zaostritve pogojev za pridobitev in vzdrževanje statusa pooblaščenega inženirja. Težava je predvsem nova zahteva, da mora biti pooblaščeni geodet v delovnem razmerju za polni delovni čas, izjemoma za krajši delovni čas ali pa samostojni podjetnik z obsegom dela za polni delovni čas. Ni sicer dvoma, da je izhodišče zakonodaje pravilno, saj morajo geodeti zagotavljati visoke standarde pri pripravi podlag za spremembe prostorskih podatkov in njihovo evidentiranje, vendar je pri regulaciji poklica potrebna sorazmernost. Pooblaščeni geodeti namreč opravljajo geodetske storitve na trgu v različnih ekonomskih pogojih, zato je treba upoštevati, da strožji pogoji vplivajo na njihovo konkurenčnost. Za pravilnost evidenc v končni fazi skrbi država, to je GURS. Vprašanje je zato, ali so omejitve res potrebne zaradi javnega interesa in ali ne kršijo ustavne kategorije o svobodni gospodarski pobudi. Po novi zakonodaji je treba tudi primerno oblikovati stališča, katere dele geodetske storitve še lahko opravi geodet, ki nima statusa pooblaščenega geodeta, glede na zahtevo po osebnem opravljanju nalog pooblaščenega inženirja, ki so v ZAID zajete splošno in celovito. V prispevku je obravnavan tudi položaj geodetskih podjetij.

Jana Simonič
Pridobivanje lastnih delnic prek tretjih oseb v slovenskem in nemškem pravu

  • Avtorica se v prispevku ukvarja s pridobivanjem lastnih delnic prek tretjih oseb. Družba praviloma ne sme pridobivati t. i. lastnih delnic. V slovenskem kot tudi v nemškem pravu velja načelna prepoved derivativne pridobitve lastnih delnic, ki izhaja iz dveh načel, in sicer iz načela prepovedi vračila vložkov in iz načela, da družba ne more postati sama svoj delničar. ZGD-1 prepoveduje pridobivanje lastnih delnic s pomočjo tretje osebe. Enaka prepoved, kot je določena za tretje osebe, je določena tudi za odvisno družbo in za družbo v večinski lasti. Tretja oseba lahko v skladu z ZGD-1 pridobiva delnice družbe za račun družbe le v obsegu in pod pogoji, ki veljajo za delniško družbo samo. Z novelirano ureditvijo ZGD-1 se je izenačila ureditev tudi po originalnem nemškem vzoru v Aktiengesetz. Tako ZGD-1 kot AktG pa sta usklajena z določbami Druge kapitalske direktive, ki so zajete v danes veljavni Direktivi 2017/1132 v zvezi s pridobitvijo lastnih delnic. Čeprav je ZGD-1 sledil ureditvi v AktG, pa so med njima pomembne razlike v zvezi s pridobivanjem in odsvajanjem lastnih delnic družbe. V zvezi s pridobivanjem lastnih delnic so razlike glede lastnih delnic, ki so ponujene v odkup delavcem, in glede zagotovitve ustrezne odpravnine delavcem. Nemško pravo je pri navedenih izjemah širše, pri izjemi pridobivanja lastnih delnic prek nakupne komisije pa je bolj specifično kot slovensko. Pri odsvajanju lastnih delnic sta si primerjani ureditvi precej enotni. Tako nemško kot slovensko pravo vsebujeta, ki poskušajo preprečiti kršitve v zvezi s pridobivanjem lastnih delnic. Pomembne razlike so predvsem pri uveljavljanju družbeniške tožbe in odškodninskega zahtevka.

Hajdeja Iglič
(Ne)enotna uporaba prava EU? Primerjalni pogled na uporabo meril za presojo preglednosti pogodbenih pogojev

  • Članek primerja sodbe španskega, hrvaškega in slovenskega vrhovnega sodišča glede nepoštenosti pogoja o vračanju kredita v tuji valuti v potrošniških pogodbah. Podrobneje nas zanima, kako so sodišča držav članic v postopku ocenjevanja dejstev uporabila merila za ugotavljanje izpolnjevanja pojasnilne dolžnosti, ki jih je razvilo Sodišče EU z namenom zagotavljanja visokega standarda varstva potrošnikov, kot ga opredeljuje 38. člen Listine EU o temeljnih pravicah. Takšna primerjava je praktično relevantna v luči sodnih postopkov o kreditih v švicarskih frankih, ki trenutno v velikem številu potekajo pred nacionalnimi sodišči. Hkrati je pomembna z vidika širšega cilja enotne uporabe prava Unije, ker omogoča vpogled v uporabo evropskega prava na področju, ki je v Sloveniji relativno nerazvito in na katerem obstaja velik razkorak med normo in prakso, saj zadeva ob moč sodobnih finančnih korporacij in njihov središčni položaj v preseku gospodarskih in državnih (administrativno-politično-sodnih) omrežij.

Kevin Rihtar
Protidopinška pravila v luči varstva zasebnosti in osebnih podatkov

  • Protidopinška pravila so avtonomna pravila, povezana s snovmi in postopki, prepovedanimi v športu. V veliki meri so bila sprejeta pod okriljem Svetovne protidopinške agencije in bila na različne nomotehnične načine zrcaljena v nacionalna pravila, ki jih izvajajo nacionalne protidopinške organizacije. Doping, upoštevajoč poenostavljeno definicijo, pomeni uporabo prepovedanih snovi in postopkov z namenom izboljšanja sposobnosti športnika, kot takšen pa je v nasprotju s športnim duhom. Dopinga seveda ni enostavno odkrivati in preprečevati, četudi so se k temu na takšen ali drugačen način zavezale skoraj vse države sveta, moderne prakse uporabe prepovedanih snovi pa so pogosto korak pred prizadevanji za kontrolo dopinga. Konsenz glede dejstva, da doping nasprotuje javnemu interesu in škodi javnemu zdravju, je posledično privedel do strogih in za športnika precej invazivnih protidopinških pravil. Ta posegajo predvsem na področje športnikove zasebnosti in njegovih osebnih podatkov. Upoštevajoč obseg svetovne populacije, ki jo zavezujejo protidopinška pravila, resnost posega v temeljne človekove pravice ter standard regulacije varstva osebnih podatkov na eni strani in pomen preprečevanja dopinga na drugi strani, je analiza sorazmernosti in upravičenosti posega težavna, vendar za to nič manj potrebna.

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo


Najnovejši katalog GV Založbe

Akcija Veliki komplet ZGD-1

Telekom

 

 

  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

Kategorije
LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

DŠ: SI27683893

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815