Podjetje in delo

Iz številke 2/2024

Renato Vrenčur, Vladimir Balažic

Nekateri pravni vidiki finančnega leasinga

Avtorja se v prispevku ukvarjata z nekaterimi pravnimi vidiki finančnega leasinga. Najprej predstavita osnovne pravne značilnosti tega pravnega instituta, nato pa analizirata novejšo sodno prakso, kot jo v zadnjem obdobju razvijajo slovenska sodišča. V prispevku argumentirano predstavita lastna stališča ter jih primerjata z drugačnimi stališči sodne prakse. Predstavita tudi arbitražno odločbo, ki se ukvarja z aktualnimi pravnimi vprašanji finančnega leasinga.

Damjan Možina

Nov pristop Vrhovnega sodišča RS k nepoštenosti splošnih pogojev poslovanja v potrošniških kreditnih pogodbah: korak v pravo smer?

Avtor v članku analizira novo sodno prakso Vrhovnega sodišča RS glede presoje splošnih pogojev poslovanja v potrošniških kreditnih pogodbah, ki se nanaša na kredite v švicarskih frankih. Po tej praksi za nepoštenost valutne klavzule zadošča že sama nepreglednost določila, iz katere sama po sebi izhaja tudi že nepoštenost. Ker gre za glavni predmet pogodbe, je posledica ničnost celotne kreditne pogodbe. VS RS se glede spremembe sodne prakse sklicuje na sodbe Sodišča EU v zadevah BNP Paribas, vendar iz njih ne izhajajo stališča, na katera se sklicuje VS RS. Direktiva 93/13 v prvem odstavku 3. člena kot merili za presojo poštenosti določa znatno neravnotežje pogodbenih pravic in obveznosti v breme potrošnika ter nasprotje z načelom vestnosti in poštenja, dopolnilno merilo pa je preglednost določila splošnih pogojev. VS RS v imenu minimalne harmonizacije tudi šteje, da v Sloveniji nepoštenost izhaja že iz kršitve načela vestnosti in poštenja ali iz znatnega neravnotežja pogodbenih pravic in obveznosti (in ne kumulativno kot v Direktivi). VS RS zahteve preglednosti razume zelo strogo: banka naj bi bila dolžna potrošnika seznaniti z vsemi informacijami, ki bi jih lahko imela glede na profesionalno skrbnost (splošna informacijska dolžnost); opustitev seznanitve s katerokoli takšno informacijo naj bi že zadoščala za nepoštenost klavzule in posledično ničnost pogodbe.
VS RS prezre, da je slovenski zakon o potrošniških kreditih izrecno urejal informiranje o valutnem riziku, pogodbene klavzule, ki ustrezajo zakonom ali mednarodnim pogodbam, pa v skladu z drugim odstavkom 1. člena Direktive ne bi smele biti predmet presoje poštenosti.

Matej Babšek, Polonca Kovač

Sistemski in upravno-procesni izzivi uveljavljanja pravic iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo

Dolgotrajna oskrba je področje, ki v družbeni realnosti in socialnem pravu v Sloveniji dolgo ni bilo ustrezno urejeno. Zato je bil težko pričakovan nov Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), sprejet leta 2023. Prispevek obravnava sistemska in zlasti procesnopravna vprašanja o ukrepih na področju dolgotrajne oskrbe, za kar so pretežno pristojni centri za socialno delo, predvsem prek novonormirane enotne vstopne točke. Z različnimi metodami, normativno, zgodovinsko, primerjalno, statistično in študijo primerov, se analizirajo enotna vstopna točka in izbrani novi instituti ZDOsk-1, kot so ocena upravičenosti ter načrt priporočenih storitev dolgotrajne oskrbe in osebni načrt. Pri tem se izhaja iz pomena procesne ureditve, ki naj zagotovi materialnopravne cilje in tudi varstvo ustavnih garancij v sklopu pravne in socialne države. Rezultati, med drugim s primerjavo izkušenj pri izvrševanju Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ter sistemom načel in pravil po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), za navedeni ZDOsk-1 kažejo, da obravnavani instituti niso povsem domišljeni. Normirani so nejasno in v širšem zakonodajnem smislu neustrezni, kar bo povzročilo težave na izvedbeni ravni, predvsem v smislu dostopnosti in varstva procesnih položajev strank v teh postopkih. Ugotovitve, predstavljene v prispevku, so uporabne za pravno teorijo in tudi snovalce javnih politik ter praktike na področju socialnega varstva.

Verena Rošic Feguš

Pojav vrtljivih vrat v Republiki Sloveniji – razsežnosti pojava, normativna ureditev in aktualne dileme

Prehajanje zaposlenih med različnimi delodajalci, organizacijami in sektorji na nacionalni ravni in na ravni EU danes ni več redkost. Za situacije, ko posamezniki nekdanjo zaposlitev v javnem sektorju zamenjajo z zaposlitvijo v zasebnem sektorju ali obrnjeno, se je uveljavil izraz vrtljiva vrata. Pojav je v zadnjih desetih letih zlasti zaradi številnih medijsko odmevnih primerov kršitve integritete, obstoja konflikta interesov in vprašljivega vplivanja zasebnih interesov na odločitve v javnem interesu predmet številnih akademskih raziskav in političnih razprav v EU. Čeprav enotne ureditve ni, se države članice s ciljem preprečiti negativne učinke takšnih prehodov večinoma odločajo za omejitev bodoče zaposlitve z vzpostavitvijo t. i. obdobja ohlajanja ki ima lahko različen obseg in trajanje. V prispevku je obravnavan pojav vrtljivih vrat z njegovimi razsežnostmi in različnimi vidiki, podrobneje pa so razčlenjeni normativna ureditev v Sloveniji, praksa Komisije za preprečevanje korupcije kot nadzornega organa ter podatki o razširjenosti uporabe vrtljivih vrat v izvršilni veji oblasti v Sloveniji. Ker avtorica ugotavlja, da je veljavna normativna ureditev nezadostna, so predlagane še spremembe in dopolnitve zakonodajnega okvira.

Andrej Fatur

Konflikt interesov pri odobritvi kolektivne odškodninske tožbe, ki jo financira
odvetniška družba

Prispevek obravnava konflikt interesov pri financiranju kolektivne odškodninske tožbe s strani odvetnika, ki tožnika v tem postopku zastopa, in njegov vpliv na odobritev le-te. Uvodoma sta predstavljena splošna ureditev instituta odobritve kolektivne odškodninske tožbe in njegov namen. V nadaljevanju je predstavljen konflikt interesov, ki je inherentno prisoten pri odvetniškem financiranju kolektivne odškodninske tožbe, in prenesen na izpolnjevanje testa reprezentativnosti s strani vsakokratnega tožnika skozi prizmo oddajanja izpolnjevanja pogojev reprezentativnosti tretji osebi (oziroma odvetniku). Nato je predstavljen sistem varovalk pri financiranju kolektivnih odškodninskih tožb ter opredelitev avtorja glede potrebe po izpolnjevanju teh zahtev v primeru odvetniškega financiranja kolektivne odškodninske tožbe.