GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 249,66 EUR brez DDV: 228,00 EUR
-
+

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.

Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 228,00 EUR + DDV (9,5 %).

Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 63,33 EUR + DDV (9,5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,90 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 59,80 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 98,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 8/2019

Aleksander Mavko

Davčna obravnava transakcij z lastnimi poslovnimi deleži

  • Prispevek je odziv na stališče Finančne uprave RS, po katerem naj bi se transakcije z lastnimi poslovnimi deleži davčno obravnavale kot prikrito izplačilo dobička oziroma kot zloraba predpisov. Prispevek z navedbo relevantnih predpisov in sodne prakse sistematično pojasni splošne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je posamezno transakcijo z lastnimi poslovnimi deleži mogoče šteti za prikrito izplačilo dobička oziroma za zlorabo predpisov.

Miha Šepec
Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja – zakonska ureditev in aktualne dileme

  • Kazenskopravna teorija se je dolgo izogibala ureditvi kazenske odgovornosti pravnih oseb. Te naj namreč ne bi bile sposobne oblikovati lastne volje in občutka krivde, zaradi česar naj kazenskopravna represija ne bi bila upravičena. A vendar je danes vpliv, ki ga imajo pravne osebe na naše življenje, preprosto prevelik, da bi si kazensko pravo lahko privoščilo popolno ignoriranje pravnih oseb in da bi še vedno sledilo načelu societas delinquere non potest. Kazensko pravo ima torej zahtevno nalogo, da povsem jasno določi temelje odgovornosti pravnih oseb in fizičnih oseb, ki delujejo v imenu, na račun ali v korist pravnih oseb. Kazenski zakonik je podrobno ureditev teh temeljev prepustil Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, kar je edina izjema od koncepta enotnosti Kazenskega zakonika v našem pravnem sistemu. Poleg obravnave odnosov med temeljnim in stranskim zakonom se v prispevku ukvarjamo tudi z aktualnimi dilemami pravne teorije in sodne prakse. Te so predvsem, kako je razumljen koncept krivde pri odgovornosti pravne osebe, kako obravnavati prispevke vodstvenih in nadzornih organov ter delavcev pravne osebe h kaznivemu dejanju in kakšna je usoda sporazuma o priznanju krivde v primeru, ko priznanje kaznivega dejanja poda pravna oseba.

Jorg Sladič
Kriptovalute (kriptožetoni, tokens) v zasebnem pravu in v izvršilnem postopku

  • Članek analizira pravni položaj bitcoinov in kriptovalut v zasebnem pravu in v izvršilnih postopkih. Predstavi tudi gospodarske vrste kriptožetonov. Kriptovalute niso zakonita plačilna sredstva oziroma denar v pravnem smislu. Kriptožetoni se delijo na vgrajene (native tokens) kriptožetone, kot so kriptovalute (bitcoin), in nevgrajene (non-native) kriptožetone. Vgrajenih kriptožetonov ne moremo klasificirati v pravnem redu, gre za pravno neznane predmete, ki niso ne stvari, ne denar, ne terjatve, saj ne obstaja izdajatelj ali pa dolžnik, ki bi imel svojo vrednost. Nevgrajeni kriptožetoni pa v slovenskem pravu tudi niso stvari oziroma denar. So pa relativne pravice, kjer je dolžnik znan, lahko se jih prenaša, so standardizirani (vrstni) in se z njimi lahko trguje na sekundarnem trgu. Brez težav se jih lahko opredeli kot vrednostne papirje v smislu direktive MiFID II, vendar v Sloveniji niso obravnavani kot nematerializirani vrednostni papirji. Članek analizira tudi razpolaganje s kriptožetoni ter njihov položaj v izvršilnem in stečajnem postopku. Analizirana so vprašanja izvršbe za izterjavo denarne terjatve, za uveljavitev nedenarne terjatve ter vprašanja izločitvene in ločitvene pravice v zvezi s kriptožetoni in kriptovalutami.

Iris Pensa
Diskriminatornost kriterijev za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost

  • Avtorica v prispevku uvodoma ugotavlja, da čeprav mednarodni in tudi domači normativni okviri že več desetletij prepovedujejo diskriminacijo na delovnem mestu in čeprav že več desetletij velja načelo plačne enakopravnosti žensk in moških, razlike v plačilu žensk in moških še vedno obstajajo. Poleg družbenih razlogov za obstoj plačne neenakopravnosti je ta tudi posledica prepovedane plačne diskriminacije. Avtorica se v nadaljevanju osredotoči na nagrado za poslovno uspešnost ter predvsem kriterije in merila za izplačilo. Od uvedbe davčno ugodnejše obravnave dela plače iz naslova nagrade za poslovno uspešnost se namreč vse več delodajalcev odloča za sprejem internih aktov, v katerih določijo merila za njeno izplačilo. Tu pri večini velja zmotno prepričanje, da lahko delodajalec določi kakršnekoli kriterije, saj gre za prostovoljno dodatno izplačilo delavcem. Avtorica opozarja, da je treba pri določitvi kriterijev upoštevati pravila protidiskriminacijskega prava, vključno s konceptom posredne diskriminacije. Če ta niso ustrezno upoštevana, se lahko ob izplačilu nagrade za poslovno uspešnost krši načelo enakega plačila žensk in moških ali pa manj ugodno obravnava nekatere zaposlene z določeno osebno okoliščino v primerjavi s tistimi, ki te osebne okoliščine nimajo. Če so kriteriji za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost diskriminatorni, so delodajalci lahko odškodninsko odgovorni delavcem. Če pa je posledica kriterijev prepovedana plačna diskriminacija, to lahko pomeni celo neveljavnost določenih kriterijev. Avtorica zaključuje, da se je treba pripravi kriterijev za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost posvetiti z ustrezno skrbnostjo.

Branko Korže
Ustavnost predlaganih sprememb in dopolnitev veljavne ureditve o podaljševanju pogodbenih razmerij z zakupniki kmetijskih zemljišč

  • Avtor v prispevku s stališča ustavnega načela pravne države preučuje meje zakonodajalčeve suverenosti pri spreminjanju veljavne pravne ureditve. Na podlagi podnačel pravne države o pravnem varstvu in zaupanju pravnih subjektov v pravo obravnava razmerje med potrebo po stabilnosti pravnega reda in potrebo po dinamičnosti pravnega urejanja in ga zamejuje z obstojem ustavnopravno dopustnega cilja, uresničevanjem pravic drugih oziroma z javnim interesom; cilji, ki so sprožili spreminjanje ureditve, pa morajo po testu sorazmernosti presegati negativne učinke na pravice in legitimne pravne interese, ki so jih pravni subjekti pridobili na podlagi pravne ureditve, ki se spreminja (neprava retroaktivnost). Na navedenih ustavnopravnih izhodiščih avtor presoja osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, po katerem bi zakupniki kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije izgubili pravico do podaljšanja zakupnega razmerja, če bi se spremenilo kapitalsko lastništvo zakupnikov kot pravnih oseb za 50 odstotkov ali več, in po katerem bi se zakupnikom, ki imajo v zakupu nad 100 hektarov kmetijskih zemljišč, ob podaljševanju zakupa obseg zmanjševal. Avtor ugotavlja, da predlagatelj za predlagani spremembi ni izkazal obstoja legitimnega stvarnega razloga, zato tudi ni mogel izvesti testa sorazmernosti in preizkusiti pozitivnih učinkov sprememb glede na negativne posledice, ki bi jih utrpeli zakupniki. Ugotavlja, da bi uzakonitev zmanjševanja obsega zakupa kršila 2. člen Ustave RS, izguba upravičenj do obnavljanja zakupnih razmerij zakupnikov, pri katerih bi se spremenila polovica kapitalskih lastnikov, pa bi bila v nasprotju s 33. členom Ustave RS in bi posegla tudi v lastninska upravičenja lastnikov kapitalskih naložb.

Boštjan Zrnec Orlič
Insiderski delikt v kazenskem zakonu in pravosodni praksi (1. del)

  • V prispevku so skozi jezikovno, logično, sistematično in zgodovinsko razlago kazenske norme obravnavani nosilni elementi insiderskega delikta, vrednostno povezani s ciljem varstva zaupanja v finančne trge: predmet (notranja informacija), oseba (insider) in ravnanje (zloraba notranje informacije). V ponazoritev ključnih pravnih dilem uporabljam primere iz domače sodne in tožilske prakse ter vodilne judikate Sodišča EU. Ugotavljam, da nacionalni pravni režim sankcioniranja insiderskega delikta ni v celoti skladen z ustavnima načeloma enakosti in sorazmernosti ter ne izpolnjuje vseh minimalnih zahtev Direktive 2014/57. Nadalje opažam, da določeni deli definicije notranje informacije v pravu Unije zastirajo bistvo tega s tržnimi običaji povezanega pravnega standarda, katerega vsebinsko napolnitev bi bilo najustrezneje prepustiti sodiščem. V posamičnih zadevah iz pravosodne prakse se kažejo težave pri uporabi nekaterih temeljnih konceptov insiderskega delikta, kot so test razumnega vlagatelja, upoštevnost tržnih informacij, razlikovanje med objavo in javnostjo informacije, ločevanje med korporacijskopravnimi zavezami in tržnim pravom in podobno. K marsikateremu od teh problemov teorija ni prispevala poglobljene razprave.

Matija Miklič
Upravne sankcije glede na obliko krivde pri upravljanju skladov EU

  • Prispevek obravnava problematiko razlikovanja upravnih sankcij glede na obliko krivde pri upravljanju skladov EU. Pravna posledica nepravilnosti v okviru skladov EU je praviloma zavrnitev zahtevka oziroma odvzem neupravičeno pridobljene koristi, ki se uporablja tudi pri dejanju goljufije ali namerne nepravilnosti. Pri goljufiji oziroma namerni nepravilnosti takšni sankciji lahko sledijo dodatne upravne kazni. Čeprav navedena ureditev v pravu EU sledi legitimnemu cilju zaščite finančnih interesov EU, ki je sestavni del načela dobrega finančnega poslovodenja, se pri tem postavljajo številna vprašanja z vidika spoštovanja kriterijev gospodarnosti, učinkovitosti, uspešnosti, sorazmernosti administrativnih stroškov in enostavnosti postopkov, zlasti kar zadeva razlikovanje upravnih sankcij glede na različne oblike krivde. S tega vidika je preučena veljavna ureditev in nakazana potencialna rešitev, kako navedeno področje de lege ferenda urediti tako, da se bo upravno oziroma pogodbeno izvajanje skladov EU izboljšalo brez poseganja na področje kazenskopravnega preganjanja nepravilnosti. Pri tem je z vidika dolgotrajnosti postopkov poudarjena tudi dvojna odgovornost držav članic EU, in sicer odškodninska odgovornost v razmerju do upravičencev do sredstev po eni strani in odgovornosti do proračuna EU, izražena v finančnih popravkih, ki jih izvede Komisija, po drugi strani.

Iz prakse za prakso

Gregor Drnovšek
Vmesna dividenda v družbi z omejeno odgovornostjo

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo


  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

DŠ: SI27683893

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815