GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

brez DDV: 261,60 EUR z DDV: 274,68 EUR
-
+

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.

Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 261,60 EUR + DDV (5 %).

Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 72,66 EUR + DDV (5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 32,89 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 65,78 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 107,80 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 8/2021

Nina Plavšak
Storitev vodenja transakcijskega računa kot integralni del plačilnih storitev banke

  • Avtorica v prispevku obravnava značilnosti plačilnih storitev, ki so pomembne za presojo, za katere bančne storitve se uporabljajo posebna pravila Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED). Med plačilne storitve po 3. točki prvega odstavka 5. člena ZPlaSSIED spadajo »aktivnosti, ki omogočajo izvrševanje plačilnih transakcij v breme in v dobro plačilnega računa pri ponudniku plačilnih storitev, ki vodi plačilni račun, ali pri drugem ponudniku plačilnih storitev«. To pomeni, da plačilne storitve iz 3. točke prvega odstavka 5. člena ZPlaSSIED, vključujejo vse aktivnosti (materialna izpolnitvena ravnanja), ki jih mora zagotoviti ponudnik plačilne storitve (kot predmet njegovega izpolnitvenega ravnanja) za vodenje plačilnega računa in za izvrševanja plačilnih transakcij v breme in v dobro tega račun. Povedano drugače, kadar se po dogovoru med banko (ponudnikom plačilnih storitev) in uporabnikom (imetnikom transakcijskega računa) plačilne transakcije opravljajo prek transakcijskega računa, so storitve vodenja transakcijskega računa integralni del plačilnih storitev iz 3. točke prvega odstavka 5. člena ZPlaSSIED.

Nina Zupan
Subjektivni začetek teka zastaranja v zasebnem pravu

  • Zgodovinsko gledano je bil institut zastaranja v zasebnem pravu osredotočen na varstvo dolžnikovih in javnopravnih interesov. Ker težnja skrajševanja zastaralnih rokov ob okoliščini, da je začetek njihovega teka tradicionalno vezan na objektivno okoliščino, upniku lahko odvzame resnično možnost uveljavljanja zahtevka, saj ta lahko zastara, še preden upnik zanj izve, se v sodobnem pravu poskuša pravičneje uravnotežiti upnikov in dolžnikov položaj. Eden od mehanizmov za upnikovo varstvo je vezava začetka teka zastaranja na subjektivno navezno okoliščino – upnikovo seznanjenost z okoliščinami, ki utemeljujejo zahtevek, in z dolžnikom. Taka ureditev ni brez negativnih posledic za dolžnika, ki (drugače kot pri objektivni navezni okoliščini) z dejstvom, ki je v upnikovi notranji sferi, praviloma ni seznanjen. Njegov položaj se lahko olajša na več načinov, zlasti z dopolnitvijo subjektivnega roka z objektivnim, pri čemer zahtevek zastara najpozneje s potekom slednjega, in z objektivizacijo subjektivnega doživljanja tako, da je njegova vsebina dostopna tudi dolžniku. To je navezava začetka teka roka (tudi) na trenutek, ko bi se upnik ob dolžni skrbnosti (tj. ob odsotnosti hude malomarnosti) lahko seznanil z upoštevnimi okoliščinami. Primerljive pravne ureditve iz germanskega pravnega okolja in mednarodni reformni modeli so – sicer v različnem obsegu – subjektivno navezno okoliščino z ustreznimi varovali že umestili v okvir ureditve zastaranja.

Tjaša Geč, Eva Škufca
Usklajena prizadevanja podjetij za trajnostni razvoj: je konkurenčno pravo ovira ali del rešitve?

  • Trajnostni razvoj je postal eden glavnih fokusov političnih agend po svetu, doseganje trajnostnih ciljev iz Evropskega zelenega dogovora (EZD) pa ena najodmevnejših prednostnih nalog Evropske komisije. Tudi podjetja si vedno bolj prizadevajo okrepiti svojo ozaveščenost in vlaganja v skrb za okolje, družbo in boljše upravljanje (environmental, social and corporate governance – ESG). Poleg investitorjev težnje v smeri trajnostnega razvoja narekujejo tudi vedno glasnejša javna razprava in potrošniki, ki s svojo kupno močjo usmerjajo trg. Zato obstaja tudi vse večja potreba po ustreznem odzivu konkurenčnega prava. Varovanje stanja konkurence na trgih s ciljem zagotavljati potrošnikom vse več proizvodov po vse nižjih cenah namreč odvrača pozornost od »resnične« cene, ki jo plačuje družba kot celota v obliki onesnaženja, socialne neenakosti, revščine in drugih negativnih eksternalij. Razlaga konkurenčnopravnih pravil, ki se osredotoča le na kratkoročne ekonomske koristi za potrošnike, zanemarja pa vse tiste, ki nimajo neposrednega ekonomskega vpliva, tudi ni skladna z določbami primarnega prava EU ter je v nasprotju s političnimi zavezami iz EZD. Zato je potrebna sprememba paradigme – sporazumi med podjetji, ki zasledujejo legitimne trajnostne cilje in stremijo k »zeleni« transformaciji svojih poslovnih praks in modelov, zahtevajo presojo glede na širše koristi, ki jih imajo za družbo kot celoto. Konkurenčno pravo podjetij pri takšnih prizadevanjih ne bi smelo ovirati, temveč bi trajnostnim ciljem moralo začeti pripisovati večji pomen in jih presojati v okviru vzpostavljenega standarda – blaginje potrošnikov.

Zarja Klun
Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje v praksi

  • Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje je na prvi pogled za upnika privlačno izvršilno sredstvo za izterjavo denarne oziroma uveljavitev nedenarne terjatve. Vrsta izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje, ki jo upnik lahko predlaga, je odvisna od (ne)denarne narave njegove terjatve in od vrste dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vključenost dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjev v trgovanje na borzi je glavni element, ki narekuje vrsto izvršilnega postopka, subjekte, ki v njem nastopajo, in procesna dejanja, ki jih je treba opraviti. V praksi je število vloženih predlogov za izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje v primerjavi z drugimi izvršilnimi sredstvi nizko. To vodi v pomanjkanje sodne prakse, zaradi česar izvrševalci sklepa o izvršbi ne morejo uvesti poenotenih pravil, kar povzroči neenako postopanje v istovrstnih izvršbah. Zaradi navedenega je veliko izvršb na nematerializirane vrednostne papirje vodenih v nasprotju s temeljnimi načeli izvršilnega prava. Predpisi, ki vsebujejo pravila za izvršbo na nematerializirane vrednostne papirje, so prav tako izrazito podnormirani in nejasni, zaradi česar procesni subjekti velikokrat ne vedo, kako postopati v izvršbah, kar odpira pot arbitrarnemu ravnanju in številnim pravnim problemom.

Andrej Bitrakov
Sodelovanje delavcev pri upravljanju SE v Republiki Sloveniji in Veliki Britaniji

  • Prispevek obravnava problematiko sodelovanja delavcev pri upravljanju evropskih delniških družb (SE) v Republiki Sloveniji in Veliki Britaniji. Na podlagi podrobne vsebinske analize določb slovenskih pravnih aktov, pravnih aktov Velike Britanije in EU ter stališč vodilne teorije korporacijskega prava avtor ugotavlja, da sta bili ureditvi delavske participacije v SE v relevantnih državah pred izstopom Združenega kraljestva iz EU precej podobni. Kot izhaja iz prispevka, so večje razlike na zadevnem področju nastale šele po brexitu, ki je pomembno vplival na številna področja korporacijskega prava EU in Velike Britanije. V prispevku so predstavljene tudi posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU za SE, pri čemer sta poudarjeni preoblikovanje SE s sedežem v Združenem kraljestvu v t. i. britansko societas in sodelovanje delavcev pri upravljanju v tej novi pravnoorganizacijski obliki.

Anamarie Potrč, Ivan Lončar
Implementacija Prve direktive 68/151/EGS o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb v Sloveniji in Nemčiji

  • V članku je podrobno predstavljena ureditev Prve direktive o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih zahtevajo države članice, v zvezi z obveznostjo razkrivanja in objave informacij o kapitalskih družbah in njihovo ustanovitvijo ter ničnostjo. Najprej sta za lažje razumevanje pomena in ciljev obravnavane direktive prikazana njen razvoj in okvirna uporaba. Zaradi razvoja tehnologije in potrebe po čezmejnem dostopu do informacij o družbah je bila Prva direktiva, zlasti v delu glede razkritja informacij o kapitalskih družbah, velikokrat spremenjena, nazadnje pa nadomeščena z Direktivo 2017/1132/ES. Pri zagotavljanju uporabe digitalnih postopkov in orodij, ki bodo kos prihajajočim gospodarskim izzivom, je na kratko predstavljena tudi ureditev Direktive 2019/1151/ES. Nato je podrobno prikazana uskladitev nacionalnih določb Republike Slovenije z določili Prve direktive glede objave in ničnosti kapitalskih družb. V okviru navedenega je prikazana ureditev in pomen uradnih registrov v RS, ki tretjim zagotavljajo, da se učinkovito seznanijo z določenimi podatki o družbah. Pri slovenski pravni ureditvi so izčrpno obrazloženi tudi pogoji glede uveljavljanja ničnosti kapitalskih družb, ki so med drugim predstavljeni tudi glede na aktualno slovensko sodno prakso. Nazadnje je prikazana primerjalnopravna analiza določil ničnosti kapitalskih družb Prve direktive z nemško zakonsko ureditvijo. Kljub temu da sta slovenska in nemška pravna ureditev implementirali določila Prve direktive, je pri analizi določil ničnosti kapitalskih družb mogoče zaslediti posebnost, ki se kaže v tem, da nemško pravo družbam omogoča priložnost, da odpravijo ničnostni razlog in s tem preprečijo razglasitev družbe za nično.

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo


Veliki komplet ZGD-1


Veliki komplet ZGD-1

  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

Kategorije
LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

DŠ: SI27683893

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815