GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 249,66 EUR brez DDV: 237,77 EUR
-
+

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.

Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 237,77 EUR + DDV (5 %).

Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 66,00 EUR + DDV (5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,90 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 59,80 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 98,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 3-4/2021

Borut Bratina, Miha Bratina, Dušan Jovanovič
Nasprotja interesov organov družbe v koncernu – razmerje med ZGD-1 in ZIntPK

  •  V prispevku avtorji predstavijo osnovne postulate koncernskega privilegija in učinkov tovrstnega upravljanja v povezanih družbah ter pomen t. i. dvojnih mandatov in prepletanja funkcij. Na drugi strani pa se poraja pravno vprašanje, ali lahko takšno upravljanje vsaj načeloma »omejuje« kolizija interesov, ki se lahko zaradi povezanosti družb pojavi kot težava pri udejanjanju koncernskega privilegija. Dokler smo znotraj Zakona o gospodarskih družbah, je težava samo navidezna, vsekakor pa se pri nas odprejo dodatna vprašanja pri poslovanju povezanih družb, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, saj sta tu neposredno uporabljiva še Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije in Zakon o Slovenskem državnem holdingu. Avtorji opozorijo na pomen razlage in uporabe korporacijskih institutov ter enovito uporabo odprave kolizije interesov, ob čemer upoštevajo tudi novosprejeta določila ZGD-1K. Tako zavzamejo stališče, da gre pri določbah ZGD-1 (in z njimi povezanih določbah ZIntPK in ZSDH-1) za postavljanje abstraktne dolžnosti zvestobe družbi in s tem za svojevrstno generalno klavzulo, ki naj bi omogočala, da se pravno obvladajo tista nasprotja interesov v družbi, katerih razrešitev z zakonom ni vnaprej predvidena. Dolžnost zvestobe družbi je sama po sebi bistven del nezapisanega pravnega reda v pravu družb, s tem pa tudi del dolžne skrbnosti ravnanja članov organov vodenja in nadzora.

Valentina Franca, Anja Strojin Štampar, Polona Domadenik
Raznolikost v organih upravljanja: pravni in ekonomski izzivi

  • Prispevek se osredotoča na preučevanje raznolikosti pri korporativnem upravljanju, to je na sestavo organov upravljanja, vključno z delavskimi predstavniki. Upoštevanje raznolikosti v gospodarskih družbah je skladno z načelom enakosti oziroma prepovedjo diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin, ki je ena od temeljnih norm nacionalnih zakonodaj in tudi mednarodnih organizacij. Dosedanje raziskave in razprave so se večinoma omejevale na zagotavljanje raznolikosti glede spolne uravnoteženosti, na kar so se zahodne države večinoma odzvale na dva načina: z določitvijo zakonsko obveznih kvot za ženske ali z nezavezujočimi priporočili. V prispevku analiziramo pomen raznolikosti tudi glede drugih osebnih značilnosti (na primer starost, narodnost, rasa, geografsko poreklo, verska pripadnost, izobrazba ipd.), pri čemer je osrednje raziskovalno vprašanje, ali je upoštevanje raznolikosti obveznost gospodarskih družb pri oblikovanju organov upravljanja oziroma ali je to omejeno na pravico posameznika, da kandidira za posamezno korporativno vlogo. Poleg pravnih argumentov predstavimo tudi ekonomske vidike upoštevanja raznolikosti pri sestavi organov upravljanja, zlasti glede vpliva raznolikosti na uspešnost poslovanja in produktivnost gospodarskih družb. Ekonomske ugotovitve lahko namreč znatno pripomorejo k oblikovanju argumentov za ustrezno upoštevanje raznolikosti v gospodarskih družbah.

Sebastjan Kerčmar, Marjanca Ambrožič
Izpodbijanje sklepa o prenosu delnic v postopku izključitve manjšinskih delničarjev zaradi kršitve pravice do obveščenosti

  • Institut izključitve manjšinskih delničarjev je bil v slovenski Zakon o gospodarskih družbah vnesen s sprejetjem ZGD-1 leta 2006, medtem ko je bil v nemški pravni red vnesen že z novelo Aktiengesetz (AktG) leta 2002. Slovenski zakonodajalec se je pri sprejemanju novega instituta izključitve manjšinskih delničarjev zgledoval po nemški pravni ureditvi. Za izključitev manjšinskih delničarjev ni dovolj zgolj izjava glavnega delničarja, ampak je potrebno sprejetje sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja; ta se sprejme na skupščini družbe. Sklep o prenosu delnic je mogoče izpodbijati iz vseh splošnih in posebnih izpodbojnih razlogov (395. člen ZGD-1), ni pa ga mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena (388. člen ZGD-1). Pravica do obveščenosti je ena temeljnih pravic delničarja, ki jo lahko ta uresničuje na skupščini. Kršitev pravice do obveščenosti je v slovenskem pravnem redu samostojen razlog za izpodbijanje skupščinskega sklepa. Sklep skupščine je namreč izpodbojen vedno, kadar pride do kršitve pravice do obveščenosti. Avtorja se v prispevku ukvarjata z vprašanjem, ali je sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja izpodbojen zaradi kršitve pravice do obveščenosti v zvezi z informacijami, ki se nanašajo na določitev oziroma na višino denarne odpravnine.

Klemen Drnovšek, Nataša Samec Berghaus
Energetska infrastruktura v luči prehoda v nizkoogljično družbo – quo vadis, Slovenija?

  • Avtorja v prispevku opozarjata na različne zorne kote v zvezi z aktualnimi projekti in načrti za gradnjo energetske infrastrukture v Republiki Sloveniji (RS) s stališča prehoda v nizkoogljično družbo. Izražata željo, da se strateške odločitve ne bi ponovno sprejemale na hiter in nepremišljen način. Med drugim obravnavata vprašanje povečanja deleža obnovljivih virov energije, probleme v RS v zvezi z rabo vodne in vetrne energije ter vprašanje vključenosti nevladnih organizacij in drugih deležnikov v postopke odločanja z vidika javnega interesa glede gradnje energetskih objektov. Pri tem razvoj energetske infrastrukture in položaj nevladnih organizacij v RS primerjata tudi z razvojem in položajem v zvezni državi Washington, ki velja za zeleno državo in vodilno državo ZDA na področju varstva okolja in prehoda v nizkoogljično družbo. Ker je RS majhna država, v kateri so možnosti velikih posegov v prostor omejene, je treba diskusijo o energetskih potrebah zasnovati sistemsko – tudi v smeri zmanjševanja vse večje potrošnje energije (na primer učinkovita raba energije, več dela od doma, krajši delovni teden).

Iris Pensa, Ana Oštir
Analiza posledic ukrepa zaprtja šol in vrtcev v času epidemije covid-19 z vidika plačne vrzeli in možnosti za dostop do trga dela

  • Avtorici se v prispevku osredotočita na vprašanje, kakšne so posledice ukrepa zaprtja šol in vrtcev za starše, predvsem matere, z vidika plačne vrzeli in neenakih možnosti do dostopa na trg dela. Pri tem se vprašata, ali so ukrepi, ki so bili sprejeti med epidemijo koronavirusne bolezni, res enaki za vse ali pa so bolj prizadeli določeno skupino ljudi. Ugotavljata, da je ukrep zaprtja šol in vrtcev precej bolj prizadel starše z mlajšimi otroki v primerjavi s tistimi, ki otrok nimajo; raziskave prav tako kažejo, da je ukrep bolj vplival na ženske kot na moške. Zato skleneta, da je ukrep zaprtja šol in vrtcev posredno diskriminatoren. V nadaljevanju pojasnjujeta, kateri pogoji bi morali biti izpolnjeni, da bi bil ukrep kljub diskriminatornosti lahko ustavnoskladen in dopusten. Sprašujeta se, ali je bil pred sprejetjem ukrepa zaprtja šol in vrtcev opravljen tudi ustrezen test sorazmernosti glede na obravnavani vidik diskriminatornosti, in opozarjata, da je vidik spola in slabših zaposlitvenih možnosti staršev, predvsem žensk, nujno upoštevati pri nadaljnjih politikah, da bi se lahko približali želenemu cilju enake obravnave in zmanjševanju plačnih vrzeli.

Ambrož Cvahte
Ravnanje zastopnika v nasprotju interesov – kakšna je civilnopravna sankcija za zastopniški posel v primeru, ko mladoletnika pri sklenitvi ne zastopa kolizijski skrbnik, pa bi ga moral
Komentar odločbe VS RS II Ips 54/2019

  • Vrhovno sodišče RS je v zadevi II Ips 54/2019 uveljavilo novo stališče, skladno s katerim je pravni posel, ki ga v imenu mladoletnega otroka sklene eden od staršev, čeprav bi ga zaradi obstoja nasprotja interesov moral kolizijski skrbnik, izpodbojen. V prispevku avtor predstavi kritiko utemeljitve, na podlagi katere se je sodišče zavzelo za sankcijo izpodbojnosti. Sodišče se sploh ni opredelilo do načela abstraktnosti v zastopniškem pravu, zaradi katerega je treba sankcije, ki jih ima ravnanje zastopnika v nasprotju interesov za zastopniški posel, vezati na subjektivne predpostavke na strani sopogodbenika. Poleg tega sta bili v celoti prezrti določbi 72. in 73. člena Obligacijskega zakonika, ki urejata ravno situaciji prekoračitve pooblastila in zastopanje po neupravičeni osebi. Predstavljeni sta določbi 213. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter 269. člena Družinskega zakonika, ki urejata problematiko postavitve kolizijskega skrbnika, a ne določata pravnih posledic za zastopniške posle, ki niso sklenjeni po kolizijskem skrbniku, čeprav bi morali biti. Po avtorjevem mnenju bi se morale te posledice presojati skladno s splošno sistematiko pravil, ki urejajo ravnanje zastopnika v nasprotju interesov.

Minu A. Gvardjančič
Subjektivni obseg arbitražnega sporazuma

  • Prispevek obravnava subjektivni obseg arbitražnega sporazuma, ki določa, katere osebe zavezuje arbitražni sporazum. Zaradi načela relativnosti pogodbenih razmerij (veljavnost inter partes) običajno namreč velja, da arbitražni sporazum lahko veže le stranki, ki sta ga sklenili, ne pa tudi tretje osebe. Kljub temu se v praksi pogosto zgodi, da so stranke arbitražnega postopka tudi osebe, ki niso sklenile arbitražnega sporazuma (na primer poroki) ali ki so arbitražni sporazum podpisale v imenu koga drugega (na primer zakoniti zastopnik v imenu pravne osebe, pooblaščenec v imenu stranke). Takšni primeri nastanejo tudi pri cesiji ali odstopu dolga ter pri pravnem nasledstvu. Ne gre pa pozabiti primerov, ko je ena stranka tesno povezana z drugo stranko ali pogodbo, pri čemer ta stranka ni tudi neposredno pogodbena stranka (sklenitev pogodbe v primeru skupine družb). Danes zato niti ni več tako pomembno vprašanje, ali lahko arbitražni sporazum veže tudi tretje osebe, saj je jasno, da je odgovor pritrdilen; vprašanje, ki ostaja, je, pod katerimi pogoji arbitražni sporazum (lahko) veže tudi tretje osebe, saj si arbitražna in sodna praksa glede tega nista enotni, mednarodni in nacionalni arbitražni viri pa tega vprašanja večinoma niti ne urejajo.

Tanja Vuga
Dodatek za postrežbo in pomoč – aktualna vprašanja

  • Pravica do socialne varnosti je v mednarodnem pravu (na primer v 22. členu Splošne deklaracije o človekovih pravicah, v 9. členu Mednarodnega pakta o ekonomskih, kulturnih in socialnih pravicah ter v 12. členu Evropske socialne listine) priznana kot temeljna človekova pravica. Opredelimo jo lahko kot pravico do varnosti dohodka, ki jo zagotavljajo javni družbeni sistemi ob nastanku najbolj obremenjujočih dogodkov v posameznikovem življenju. Mednje vsekakor štejejo starost, invalidnost in smrt zavarovanca. Prispevek obravnava eno izmed pravic, ki spadajo pod okrilje sistema socialne varnosti, tj. pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, ki je urejena v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Upravičenci do tega dodatka so v zakonu taksativno našteti, in sicer v dveh ločenih členih, v 99. in 100. členu ZPIZ-2. Namen dodatka je denarna pomoč konkretno opredeljenim zavarovancem, da bi lažje ohranili svoje osnovne življenjske funkcije in ne bi bili higiensko zanemarjeni. Gre za neodtujljivo osebno pravico, ki je ni mogoče prenesti na drugega in je ni mogoče podedovati. Na dediča preide zgolj zapustnikova terjatev iz naslova dodatka za pomoč in postrežbo, sama pravica do dodatka pa ne.

Larisa Sotošek
Poslovna skrivnost v pravdnem postopku

  • Poslovna skrivnost, katere ključna lastnost je njena zaupnost, je vsak dan izpostavljena različnim tveganjem, povezanim z njenim razkritjem, in to ne le v poslovni praksi, ampak tudi med pravdnim postopkom, v katerem se uveljavlja sodno varstvo. Za imetnika poslovne skrivnosti so ključnega pomena ukrepi, ki jih veljavna zakonodaja ponuja za ohranitev zaupnosti te poslovne skrivnosti. Za pravdni postopek, v katerem je zaupnost poslovne skrivnosti ogrožena skozi celoten potek, so ti ukrepi urejeni predvsem v Zakonu o pravdnem postopku, s posameznimi specialnimi določbami v Zakonu o poslovni skrivnosti. Čeprav gre za razmeroma nove zakonske določbe, namenjene izrecno varstvu poslovne skrivnosti, pa je njihov obseg v resnici precej omejen. Prispevek analizira veljavno pravno ureditev in možne ukrepe v posamezni fazi pravdnega postopka. Pri tem opozori na pomanjkljivosti zakonske ureditve in nekatera odprta vprašanja ter ponudi odgovore s predstavitvijo stališč pravne teorije in relevantnih pravnih pravil.

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo


Najnovejši katalog GV Založbe

Akcija Veliki komplet ZGD-1

 

 

  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

Kategorije
LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

DŠ: SI27683893

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815