GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Podjetje in delo

Podjetje in delo

Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

z DDV: 249,66 EUR brez DDV: 237,77 EUR
-
+

Izide osem številk na leto. Naročniki imajo 10-odstotni popust.

Letna naročnina na revijo Podjetje in delo, v katero je vključen tudi e-dostop do tekočega arhiva na portalu Podjetje in delo, znaša 237,77 EUR + DDV (5 %).

Polletna naročnina revije Podjetje in delo po študentski ceni 66,00 EUR + DDV (5 %) velja ob predložitvi veljavnega potrdila o statusu študenta za tekoče študijsko leto.

Cena posamezne številke:
cena enojne številke je 29,90 EUR.
cena dvojne številke 3-4 je 59,80 EUR.
cena dvojne številke 6-7 je 98,00 EUR.

Cene vključujejo DDV. Poštnino za tujino zaračunavamo posebej. Naročilo velja do pisnega preklica.

Želje v zvezi z naročilom nam lahko sporočite na e-naslov: goca.vujovic@gvzalozba.si.

 

Iz številke 3-4/202

Nina Plavšak
Razumna presoja in razlaga interventnih predpisov covid-19 o poslovanju sodišč

  • Avtorica v prispevku analizira, kakšen bi moral biti razumno potreben obseg omejitve poslovanja sodišč v času epidemije covid-19 ali sodnih počitnic. Utemelji, da za dosego namena ureditve v 83. in 83.a člen ZS tudi v nenujnih zadevah nista potrebni ti pravni posledici: (1) prepoved sodiščem, da odločajo, in (2) prepoved vročanja sodnih pisanj. Splošno prepoved opravljanja narokov v nenujnih zadevah v času trajanja sodnih počitnic bi bilo treba v 83. členu ZS nadomestiti s prepovedjo sodišču, da razpiše narok ali da v čas sodnih počitnic preloži narok, razen če z izvedbo naroka v času sodnih počitnic soglašata obe stranki. Razlogi za zadržanje teka procesnih in materialnopravnih rokov zaradi omejitvenih ukrepov covid-19 so prenehali, saj dostop strank do sodišča ni (več) omejen v obsegu, ki bi upravičeval to zadržanje.

Jerneja Prostor
Pravna narava in vsebina korporacijskega vrnitvenega zahtevka delniške družbe

  • V skladu s stališčem nemškega Zveznega sodišča v letu 2013 (BGH II ZR 179/12) pogodba, ki je podlaga za prikrito vračilo vložka, ni nična. Pogodbeni stranki lahko pogodbo soglasno prilagodita tržnim razmeram. Če ne dosežeta soglasja in sta pogodbo že izpolnili, lahko obe pogodbeni stranki zahtevata izpolnjeno nazaj ob analogni uporabi par. 346 BGB, katerega namen je vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija). Takšen zaključek odstopa od razširjene teorije in sodne prakse v Avstriji in Sloveniji, po kateri je pogodba v takih primerih nična, zaradi česar lahko obe pogodbeni stranki zahtevata nazaj že izpolnjeno. Vendar je skladno z zakonodajo namen družbinega zahtevka v restituciji, medtem ko ima delničarjev zahtevek obogatitveni značaj. Položaj v Sloveniji naj bi sledil nemškemu stališču, saj tudi slovensko pravo družb določa posebno sankcijo za kršitev izplačilne prepovedi, to je vrnitev prepovedanih plačil. Kljub temu pravne posledice še vedno ne bi bile enake, saj se ureditev obligacijskega prava v Sloveniji (in Avstriji) razlikuje od nemške ureditve.

Nataša Samec Berghaus, Klemen Drnovšek
Pandemija covid-19 in uporabnost instituta spremenjenih okoliščin

  • Na začetku leta 2020 je pandemija koronavirusne bolezni covid-19 povzročila drastične spremembe, ki so odprle številna pravna vprašanja, med drugim tudi na področju pogodbenega prava. Čeprav so države za omilitev posledic pandemije sprejele številne parcialne ukrepe, pa bo imel na področju pogodbenega prava ključno vlogo zlasti institut rebus sic stantibus. V prispevku je zato na primeru ukrepov za zajezitev epidemije covid-19 obravnavano vprašanje uporabnosti in primernosti ureditve instituta spremenjenih okoliščin v slovenski zakonodaji, in sicer tudi z vidika, če bi stranke pogodbeno razmerje želele ohraniti v veljavi. Zato je v prispevku analizirana tudi primerjalna nemška ureditev. Slovenski pravni red – drugače kot nemška ureditev motenj poslovne podlage v par. 313 BGB – ne omogoča zahtevka za spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin prizadeti stranki (ponudi ga lahko le druga stranka), čeprav bi ji v trenutnih razmerah to lahko koristilo (sploh če upoštevamo trajna ali delno izpolnjena razmerja).

Borut Bratina, Dušan Jovanovič, Miha Bratina
Pravice in dolžnosti nadzornega sveta glede delničarjeve pravice do obveščenosti in prisotnosti na skupščini družbe

  • Prispevek obravnava zakonsko ureditev vloge in pomena nadzornega sveta ter pravice in pristojnosti nadzornega sveta kot organa in posameznega člana nadzornega sveta, predvsem v povezavi z uresničevanjem pravice delničarjev do obveščenosti, ki se praviloma uresničuje na skupščinah družb. V zvezi s pravico delničarjev do obveščenosti se zastavlja utemeljeno vprašanje, ali morajo člani nadzornega sveta biti prisotni na skupščini družbe in na njej odgovarjati na vprašanja delničarjev, če so ta naslovljena nanje in se nanašajo na njihovo delo v družbi. Odgovori na navedena vprašanja v zakonodaji niso neposredno in jasno podani, zato je treba pri obravnavi teh vprašanj izhajati poleg zakonodaje tudi iz avtonomnih določil družbe, ki urejajo delovanje njenih organov, ter iz dobre poslovne prakse, ki je pogosto povzeta tudi v različnih kodeksih korporativnega upravljanja.

Klemen Podobnik
Zakaj v okolju enotnega evropskega trga vendarle ni vedno vse povezano s konkurenčnim pravom

  • Avtor se v prispevku kritično loteva po njegovem mnenju sporne in nepravilne umestitve prepovedi geografskega blokiranja v okvir evropskega konkurenčnega prava. Predvideva, da se utegne režim iz Uredbe 2018/302 zaradi svojih posebnih značilnosti prelivati tudi v že zdaj dvomljivo teoretično podprte institute evropskega antitrusta (predvsem opozarja na področje zlorabe prevladujočega položaja) in s tem še zmanjšati pravno predvidljivost. Prepoved geografskega blokiranja mora biti po mnenju avtorja tudi zato jasno umeščena na področje varstva potrošnikov in podrejeno področje ureditve trga, a ji avtor tudi tam ne napoveduje uspešne in učinkovite prihodnosti.

Andreja Primec
Spremembe insolvenčne zakonodaje EU v smeri zagotavljanja druge priložnosti za mala in srednja podjetja

  • Večina družb v EU so mala in srednja pojetja. Imajo ključno vlogo pri gospodarskem napredku, saj se lahko najhitreje prilagajajo globalnim spremembam na trgu in novim tehnološkim izzivom. Ker se število stečajev po koncu zadnje gospodarske krize ni umirilo, nova direktiva s področja insolvenčnega prava (Direktiva (EU) 2019/1023 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prestrukturiranju in insolventnosti) posebno pozornost namenja prav malim in srednjim podjetjem (MSP). Z različnimi ukrepi na področju preventivnega prestrukturiranja in druge priložnosti poskuša izboljšati položaj MSP v likvidnostnih težavah in na splošno povečati učinkovitost insolventnih postopkov z zahtevami po ustrezni strokovni usposobljenosti članov sodnih organov in upraviteljev, z uvajanjem kodeksov ravnanj za upravitelje ter nadzorovanjem njihovega dela in nagrajevanja. Njen namen je zmanjšati ovire pri prostem pretoku kapitala, ki izhajajo iz razlik v postopkih prestrukturiranja in insolvenčnih postopkih držav članic, spodbuditi uporabo ukrepov druge priložnosti in zmanjšati količino slabih posojil v prihodnosti. Ti cilji naj bi uravnotežili razmerja med upniki in dolžniki.

Danila Djokić, Astrid Jakomin
Trajnostno poročanje gospodarskih družb v Republiki Sloveniji

  • Članek strnjeno prikazuje razvoj trajnostnega poročanja v EU in analizira izjave o nefinančnem poslovanju v Republiki Sloveniji, kot se udejanjajo v praksi po spremembi 70.c člena zakona z novelo ZGD-1J. Predstavljena je najnovejša raziskava o trajnostnem poročanju v Republiki Sloveniji TRP SI 2018, ki opozarja, da so rezultati na področju trajnostnega poročanja gospodarskih družb le zadostni, in spodbuja k izboljšanju stanja v prihodnosti.

Mojca Furlan
Neznatna stvarna napaka – ali je drugačna ureditev pri prodajni pogodbi v primerjavi s podjemno in gradbeno pogodbo pravilna in pravična

  • V prispevku je predstavljena dilema glede ureditve instituta neznatne napake v Obligacijskem zakoniku pri različnih tipih pogodb, in sicer glede upravičenosti razlogov za to, da je ureditev odgovornosti za neznatne stvarne napake za prodajalca pri prodajni pogodbi urejena drugače – predvsem milejše – kot odgovornost podjemnika oziroma izvajalca pri podjemni in gradbeni pogodbi.

Aleksij Mužina, Žiga Rejc
Koncesije na področju zdravstvene dejavnosti – arbitrarnost krajšanja trajanja zdravniških koncesij po ZZDej-K

  • Z arbitrarnim posegom v pravnomočno pridobljene pravice zdravnikov koncesionarjev po določbah 41. člena ZZDej-K je država ravnala v nasprotju z več temeljnimi pravnimi garancijami, ki jih subjektom daje Ustava RS, še posebej s tistimi, določenimi v njenem 2. členu (načelo pravne države, vključno z načelom sorazmernosti; načelo socialne države), 33. členu (pravica do zasebne lastnine), 51. členu (pravica do zdravstvenega varstva), 155. členu (prepoved retroaktivnosti) in 158. členu (pravnomočnost). Po oceni avtorjev te problematike ne bi smelo prezreti tudi Ustavno sodišče, ko bo odločalo o ustavnosti in zakonitosti take ureditve.

Verena Rošic Feguš
Mehko pravo v sodni praksi slovenskih sodišč

  • Vloga aktov mehkega prava kot aktov brez formalno zavezujoče moči se je na ravni EU v zadnjih treh desetletjih, tudi zaradi bolj pozitivnega odnosa Sodišča EU do teh aktov, povečala. Ker morajo po ustaljenem stališču iz zadeve Grimaldi nacionalna sodišča v določeni meri upoštevati akte mehkega prava, prispevek skozi stališča pravne teorije in raziskavo sodne prakse slovenskih sodišč ponuja vpogled v odnos slovenskih sodišč do mehkega prava EU in tudi do nacionalnega mehkega prava, obe vrsti prava medsebojno primerja glede vsebine, funkcij in možnosti izpodbijanja pred Sodiščem EU oziroma Ustavnim sodiščem RS ter na koncu ponuja zaključek o vlogi aktov mehkega prava v slovenskem prostoru.

Iz prakse za prakso

Vesna Kranjc
Sklep DKOM št. 018-084/2019 o neizpolnjevanju referenčnega pogoja in vprašanje prenehanja pogodbe

Saša Prelič
Soglasje nadzornega sveta za dispozicije s kapitalsko naložbo

Iz prakse za prakso
- razprava

Robert Preininger
Ali je sodna praksa Vrhovnega sodišča RS v zvezi s krediti v švicarskih frankih res enotna, in če ni, ali je skladna s sodno prakso Sodišča Evropske unije

Podjetje in delo
Revija za gospodarsko, delovno in socialno pravo

Znanstvena revija Podjetje in delo izhaja že 40 let in ima pomembno vlogo v slovenski pravni publicistiki. V njej objavljajo uveljavljeni domači avtorji in tuji strokovnjaki. Revija skrbno spremlja razvoj stroke in vanj dejavno posega. Bralce seznanja z novimi dosežki in tokovi v sodobni pravni znanosti, se loteva aktualnih tem in pomaga pri reševanju vsakdanjih pravnih vprašanj. Vsako leto v osmih številkah na približno 1.500 straneh s svojimi prispevki sodeluje okrog 100 uglednih strokovnjakov. V jesenski številki so vsako leto objavljeni prispevki s tradicionalnega srečanja dnevi slovenskih pravnikov.

V reviji Podjetje in delo najdete:
     • znanstvene in strokovne članke in razprave,
     • komentarje sprejetih predpisov in povzetke tujih predpisov,
     • analize sodnih primerov in pregled sodne prakse,
     • prispevke iz prakse za prakso.

Revija je namenjena:
    
• pravnikom
     • in drugim strokovnjakom, saj s tehtnimi prispevki posega na področje ekonomije, organizacije dela, financ, davkov in prispevkov

Naročite ogledni izvod:
Če revije Podjetje in delo še ne poznate, nas pokličite po telefonu 01 30 91 821 ali pa nam pišite na naslov: narocnine(at)gvzalozba.si in poslali vam bomo brezplačni ogledni izvod.

Revijo Podjetje in delo vodi uredniški odbor 15 domačih in tujih strokovnjakov ter dva urednika:
dr. Marijan Kocbek kot odgovorni urednik revije in odgovorni urednik za gospodarsko pravo ter dr. Darja Senčur Peček kot odgovorna urednica za delovno pravo.

Ustanovitelji: Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenije; Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani; Inštitut za gospodarsko pravo v Mariboru; GV Založba, d. o. o.; Inštitut za delovna razmerja v Ljubljani.

Izdaja LEXPERA d. o. o. (GV Založba), ureja Mateja Pogačar.

Revija Podjetje in delo je indeksirana v mednarodnih bazah:
     •
IBZ (Internationale Bibliographie der geistes- und sozialwissenschaftlichen Zeitschriftenliteratur)
     Worldwide Political Science Abstracts database (WPSA)

Celoten arhiv člankov revije Podjetje in delo je dostopen na portalu Podjetje in delo


Najnovejši katalog GV Založbe

Akcija Veliki komplet ZGD-1

Poletno branje 2020 

  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

DŠ: SI27683893

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815