Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah

2. izdaja, ZGD-1, upoštevane spremembe do novele ZGD-1H

Avtor:
Redaktor: dr. Marijan Kocbek

Avtorji komentarja: dr. Marijan Kocbek, dr. Rado Bohinc, dr. Borut Bratina, dr. Mirko Ilešič, dr. Šime Ivanjko, dr. Rajko Knez, dr. Marjan Odar, dr. Hilda Marija Pivka, dr. Nina Plavšak, dr. Peter Podgorelec, dr. Saša Prelič, mag. Jerneja Prostor, mag. Dušan Pšeničnik, dr. Krešo Puharič, dr. Bojan Zabel

Stvarno kazalo: mag. Jerneja Prostor

 

Vezava:
trda

ISBN:
978-961-247-286-3

Št. strani:
846, 980, 948 (skupaj 2774)

Leto izdaje:
2014

Z DDV: 497,00 
Brez DDV: 473,33 

Na zalogi

Z DDV: 497,00 
Brez DDV: 473,33 

Šifra: 900-759
Avtor:
Redaktor: dr. Marijan Kocbek

Avtorji komentarja: dr. Marijan Kocbek, dr. Rado Bohinc, dr. Borut Bratina, dr. Mirko Ilešič, dr. Šime Ivanjko, dr. Rajko Knez, dr. Marjan Odar, dr. Hilda Marija Pivka, dr. Nina Plavšak, dr. Peter Podgorelec, dr. Saša Prelič, mag. Jerneja Prostor, mag. Dušan Pšeničnik, dr. Krešo Puharič, dr. Bojan Zabel

Stvarno kazalo: mag. Jerneja Prostor
Število strani: 846, 980, 948 (skupaj 2774)
Vezava: trda
Kategoriji: ,

Naši svetovalci bodo z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja (po telefonu vsak delavnik med 8. in 12. uro ter 13. in 16. uro).
Knjige: +38613091820 ali prodaja@gvzalozba.si
Revije: +38613091821 ali goca.vujovic@gvzalozba.si
Dogodki: +38613091816 ali seminar@gvzalozba.si

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) je eden najpomembnejših zakonov. Ker je temeljni sistemski zakon na področju prava gospodarskih družb, ki ureja ustanavljanje, organiziranost in poslovanje gospodarskih subjektov, ga v strokovni praksi pogosto imenujejo tudi gospodarska ustava.

ZGD-1 iz leta 2006 je kot prenovljen zakon po trinajstih letih nadomestil prvotni ZGD iz leta 1993. Leta 2007 je GV Založba izdala Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Tudi novi ZGD-1 je bil podobno kot ZGD večkrat noveliran. Doslej je bilo sprejetih osem zakonskih novel, od A do H, ki so prinesle pomembne vsebinske spremembe in novosti. Poglavitni razlog za številne novele je nenehno usklajevanje z evropskim pravom družb, torej implementacija novih ali spremenjenih direktiv EU. Drugi razlog za spreminjanje zakona pa je prilagajanje institutov korporacijskega prava učinkovitejši in ustreznejši korporacijski praksi v poprivatizacijskem obdobju v Sloveniji. Poslovni praksi sledi tudi sodna praksa s številnimi pomembnimi judikati najvišjih slovenskih sodišč. V zakon je poseglo tudi Ustavno sodišče RS, delno derogacijo pa so doživele nekatere določbe ZGD-1 tudi v nekaterih drugih zakonih (v Zakonu o sodnem registru, Zakonu o finančnih instrumentih, Zakonu o nematerializiranih vrednostnih papirjih ipd.). Posledica številnih zakonskih novel je precejšnje povečanje števila členov ZGD-1 (npr. določbe novele ZGD-1A glede ureditve čezmejnih združitev).

Vse to so razlogi, da smo se odločili za izdajo prenovljenega Velikega komentarja ZGD-1. Pri njegovi pripravi je sodelovala skoraj enaka skupina strokovnjakov kot pri prejšnjem komentarju. Avtorji so vodilni strokovnjaki za pravo družb, profesorji gospodarskega prava na mariborski in ljubljanski univerzi.

V velikem komentarju je podrobno, po členih komentiran ZGD-1. Vključene so spremembe do novele ZGD-1H, Uradni list RS, št. 82/2013. Komentar vključuje relevantno sodno prakso in ima podrobno stvarno kazalo.

Komentar je bistveno dopolnjen zaradi povečanega števila zakonskih določb in zaradi številnih sprememb, predvsem pa zaradi sistematične vključitve obsežne relevantne sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in višjih sodišč.

Prva knjiga zajema splošni del in osebne družbe ter del delniške družbe, vključno z 252. členom, druga knjiga zajema delniško družbo, evropsko delniško družbo, komanditno delniško družbo in družbo z omejeno odgovornostjo, vključno s členom 526, tretja knjiga pa povezane družbe, statusna preoblikovanja in preostale določbe do zadnjega, 709. člena. V tretji knjigi je tudi stvarno kazalo.

Pri komentiranju je poudarek na primerjavi in ustrezni napotitvi na primerjalno, predvsem nemško pravno ureditev v nemškem AktG, pri statusnopravnih preoblikovanjih pa tudi na avstrijsko ureditev, ki ji zakon v tem delu sledi.
Bistvena novost je vključitev sodnih judikatov. Sodna praksa je praviloma na koncu komentarja posameznega člena ali pa je vključena v besedilo komentarja pri obravnavi posameznega instituta.

Posebej poglobljeno so komentirane določbe, ki so bile sprejete z novelami od A do H, ter spremenjeni ali dopolnjeni in še posebej novi korporacijskopravni instituti.

Komentar je sicer zasnovan kot znanstveno delo, vendar je z obravnavo in pojasnjevanjem posameznih institutov namenjen predvsem pravni praksi, tako sodni kot tudi poslovni, pravni, ekonomski in managerski stroki, kot dopolnilna strokovna literatura pa se bo uporabljal tudi pri dodiplomskem in podiplomskem študiju, predvsem prava in ekonomije ter organizacije.

dr. Marijan KocbekDr. Marijan Kocbek je profesor obligacijskega in gospodarskega prava na Pravni fakulteti v Mariboru. Izpopolnjeval se je na New York State University ter Cleveland State University v ZDA. Je predsednik Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije. Je avtor več knjig, objavlja pa tudi v znanstvenih in strokovnih revijah. Posega zlasti na področje statusnega gospodarskega prava, finančnega prava in prava trga vrednostnih papirjev. dr. Marijan KocbekDr. Marijan Kocbek je profesor obligacijskega in gospodarskega prava na Pravni fakulteti v Mariboru. Izpopolnjeval se je na New York State University ter Cleveland State University v ZDA. Je predsednik Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije. Je avtor več knjig, objavlja pa tudi v znanstvenih in strokovnih revijah. Posega zlasti na področje statusnega gospodarskega prava, finančnega prava in prava trga vrednostnih papirjev. dr. Rado Bohinc dr. Borut Bratina dr. Mirko Ilešič dr. Šime Ivanjko dr. Rajko Knez dr. Marjan OdarMarjan Odar (rojen leta 1957) je doktor poslovno-organizacijskih znanosti, pooblaščeni revizor, preizkušeni poslovni finančnik, preizkušeni davčnik in docent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je direktor Slovenskega inštituta za revizijo vse od ustanovitve ter glavni in odgovorni urednik revije SIR*IUS. Predava na strokovnih seminarjih s področja revizije, računovodstva, financ in davkov, ki jih organizirajo različne strokovne inštitucije, z znanstvenimi in strokovnimi članki pa redno sodeluje na konferencah in simpozijih s področja računovodstva, revizije in tudi gospodarskega prava v Sloveniji in tujini.Kot glavni avtor je sodeloval pri pripravi in uvedbi slovenskih računovodskih standardov 2006. Je avtor številnih razprav s področja revizije, računovodstva in davkov ter sorodnih področij.dr. Hilda Marija Pivka dr. Nina Plavšak dr. Peter PodgorelecDr. Peter Podgorelec (rojen leta 1967) je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, magistriral pa na Pravni fakulteti v Mariboru, s področja gospodarskega prava. Zaposlen je kot asistent za področje poslovnega podjetniškega prava na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, pred tem pa je bil strokovni sodelavec na Višjem sodišču v Mariboru in okrajni sodnik na Okrajnem sodišču v Mariboru.  dr. Saša Preličmag. Jerneja Prostormag. Dušan Pšeničnikdr. Krešo Puharič Dr. Krešo Puharič je redni profesor za gospodarsko pravo in mednarodno gospodarsko pravo na ljubljanski Ekonomski fakulteti, predsednik Stalne arbitraže pri gospodarski zbornici Slovenije, član Švicarskega arbitražnega združenja in član na listah arbitrov stalnih arbitraž v mnogih državah. Napisal je več sto strokovnih člankov in razprav ter številne knjige. dr. Bojan ZabelDr. Bojan Zabel je bil do upokojitve, leta 1997, redni profesor Pravne fakultete v Ljubljani, zdaj pa je njen pogodbeni sodelavec. Doktorat pravnih znanosti je dosegel leta 1964. Izpopolnjeval se je na mednarodni trgovinski zbornici v Parizu, na pravnih fakultetah v Bologni in Rimu, na Max-Planckovem inštitutu za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in konkurencno pravo v Munchnu in Raziskovalnem inštitutu za evropsko pravo v Grazu. Poleg knjig s podrocja statusnega prava je avtor vec knjig s podrocja tržnega prava: Poslovna tajna, Nelojalna konkurencija, Pravo javnih narocil in najnovejše Tržno pravo. Sodeloval je pri pripravi strokovnih podlag vec zakonov s podrocja statusnega in konkurencnega prava.mag. Jerneja Prostor