GV Založba

Preskoči v glavno vsebino »

  • Knjigarna: 01 30 91 820
  • Dogodki: 01 30 91 816
Setting
 
Košarica ( 0 )
Košarica

Vaša košarica je prazna

You're currently on:

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja

Novo

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja

Urednice: Nataša Belopavlovič, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Darja Senčur Peček

Avtorji komentarja: Irena Bečan, Nataša Belopavlovič, Etelka Korpič Horvat, Barbara Kresal, Katarina Kresal Šoltes, Špelca Mežnar, Ivan Robnik, Darja Senčur Peček, Martina Šetinc Tekavc

z DDV: 279,00 EUR brez DDV: 254,79 EUR
-
+

V šestih letih po uveljavitvi zakona in treh letih po izdaji velikega komentarja je bilo na področju delovnih razmerij več novosti, od sprememb zakonodaje ter stališč teorije in nadzornih organov do sodne prakse. Ista skupina že uveljavljenih avtorjev je zato pripravila posodobljeni komentar, ki zajema vse spremembe in novejšo sodno prakso, še zlasti pa bo v pomoč pri zakonskih določbah, ki v praksi omogočajo različne razlage ali pri katerih je zakonska ureditev zapletena in podnormirana.

 

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) je leta 2013 kot pomemben del reforme trga dela spremenil ali dopolnil vse delovnopravne institute – od sklepanja, spremembe in prenehanja pogodbe o zaposlitvi, poskusnega dela, agencijskega dela, dela za določen čas in drugih fleksibilnih oblik dela do letnega dopusta in drugih pravic iz dela. Uvedel je tudi nekatere nove institute, med njimi delovnopravno varstvo ekonomsko odvisnih oseb, kar je v praksi aktualno v povezavi z vprašanjem razmejevanja delovnega razmerja od drugih civilnopravnih ali gospodarskih oblik dela.


Zaradi številnih sprememb na tem področju smo šest let po uveljavitvi zakona in tri leta po izdaji velikega komentarja k zakonu pripravili posodobljeno in dopolnjeno izdajo komentarja. Pri njej je sodelovala ista skupina že uveljavljenih avtorjev, ki se pri svojem delu v različnih institucijah in okoljih vsi srečujejo in ukvarjajo z delovnim pravom.


Posodobitev zajema vse novosti na tem področju. V tem času je bilo namreč sprejetih več zakonov, ki so neposredno ali posredno povezani z ZDR-1 in pomembno vplivajo na njegovo izvajanje. Glede vseh pomembnejših vprašanj in institutov se je oblikovala sodna praksa, dopolnila pa so se tudi stališča teorije in nadzornih organov. Vsem, ki se kakorkoli srečujejo s problematiko delovnih in uslužbenskih razmerij, pa bo posodobljeni komentar z novejšo sodno prakso še zlasti v pomoč pri tistih zakonskih določbah, ki v praksi omogočajo različne razlage ali pri katerih je zakonska ureditev zapletena in podnormirana.

 

 

Vezava:              trda

ISBN:                  978-961-247-417-1  

Št. strani:           1224

Leto izdaje:        2019

Nataša Belopavlovič

 

Barbara Kresal je profesorica za delovno in socialno pravo na Fakulteti za socialno delo in Ekonomski fakulteti ter raziskovalka na Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktorirala je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 2000 na temo Pravni vidiki plače. Kot gostujoča profesorica je predavala na University of Umea, University of Jyväskylä in University of Antwerp. Sodeluje v domačih in mednarodnih raziskavah s področja delovnega in socialnega prava, objavlja znanstvene in strokovne članke, zlasti o fleksibilnih oblikah zaposlitve, prekarnem delu, odpovedi pogodbe o zaposlitvi, diskriminaciji na področju dela, usklajevanju družinskega in poklicnega življenja, razvoju in spremembah delovne zakonodaje, mednarodnem in evropskem delovnem pravu ter sodni praksi Sodišča EU. Predavala je na dnevih delovnega prava in socialne varnosti, pravniških dnevih ter drugih slovenskih in mednarodnih konferencah in seminarjih. Je glavna urednica revije Delavci in delodajalci in članica izvršnega odbora Društva za delovno pravo in socialno varnost.

 

Katarina Kresal Šoltes je priznana strokovnjakinja, publicistka in raziskovalka za  delovno in socialno pravo. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala leta 1991 in po opravljenem pravniškem državnem izpitu na tej fakulteti z odliko opravila tudi magisterij in doktorat pravnih znanosti. Njena bibliografija obsega več kot 100 znanstvenih in strokovnih del, med njimi tudi knjig in komentarjev zakonov. Redno je zaposlena na Inštitutu za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani kot raziskovalka in namestnica direktorja. Sodeluje na podiplomskem magistrskem študiju delovnega in socialnega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani. Je odgovorna urednica znanstvene revije Delavci in delodajalci, predsednica več komisij za razlago kolektivnih pogodb dejavnosti, s prakso pa sodeluje tudi kot vodja poola IDPF za pravno svetovanje.

 

Darja Senčur Peček se je rodila 23. februarja 1965 v Murski Soboti. Leta 1988 je diplomirala, leta 1997 magistrirala (tema: Varstvo manjšinskih delničarjev) in leta 2007 doktorirala (tema: Delovno-pravni položaj direktorjev) na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1991 je opravila pravniški državni (pravosodni) izpit.Med leti 1988 in 2005 je bila zaposlena v družbi Mura d.d., najprej kot pravni referent, nato kot vodja pravne službe, od leta 2005 pa je zaposlena na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, sedaj kot visokošolski učitelj za predmetno področje delovnega prava in socialne varnosti..Leta 1998 je bila prvič, nato pa še dvakrat izvoljena v naziv asistentke za predmetno področje civilnega - gospodarskega in delovnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, leta 2008 pa je bila izvoljena v naziv docentke za predmetno področje delovno pravo in pravo socialne varnosti.S področjem delovnega prava in prava socialne varnosti se poglobljeno ukvarja, in sodeluje na konferencah in posvetih, kot so Dnevi slovenskih pravnikov, Dnevi delovnega prava in socialne varnosti in drugi. Je avtorica knjige Varstvo manjšinskih delničarjev (GV Založba, 1997), soavtorica knjige Pogodba o zaposlitvi in podjetniška kolektivna pogodba (GV Založba, 2004), soavtorica in redaktorica Komentarja Zakona o delovnih razmerij (GV Založba, 2008), njeni prispevki in članki pa so objavljeni v več strokovnih revijah, publikacijah oziroma zbornikih.Sodeluje tudi na mednarodnih konferencah doma in v tujini (Graz, Zlatibor, Trnava, Praga). V letu 2008 je bila tudi članica posebne Misije za prožno varnost, ki jo je imenovala Komisija ES.Strokovno se ves čas svoje poklicne poti udejstvuje tudi v ožjem in širšem strokovnem okolju – je predsednica Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije, članica izvršilnega odbora Zveze društev pravnikov Slovenije in predsednica Društva pravnikov v gospodarstvu Pomurja. Je tudi članica uredniškega odbora revije Pravnik in uredniškega sveta revije Delavci in delodajalci.

 

Irena Bečan je leta 1979 diplomirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1983 je opravila pravniški državni izpit. Zaposlena je bila na ministrstvu, pristojnem za delo, v sektorju za delovna razmerja. Sodelovala je pri strokovni pripravi nove slovenske delovne zakonodaje ter njenih sprememb in dopolnitev, vključno s prenosom zahtev evropskih direktiv s področja delovnega prava v slovenski pravni red, ter pri usklajevanju rešitev med socialnimi partnerji. V desetletju do leta 2018 je bila članica državne izpitne komisije za pravniški državni izpit za področje temelji delovnega prava in prava socialne varnosti.

 

Etelka Korpič Horvat je leta 1971 diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je končala tudi magistrski študij in leta 1991 uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Vpliv zaposlovanja doma in v tujini na deagrarizacijo pomurske regije. Delo je tudi objavila. Po diplomi se je leta 1971 zaposlila v ABC Pomurka, kjer je opravljala dela od pripravništva do poslovodne funkcije kot članica kolegijskega poslovodnega organa ABC Pomurka. Opravila je tudi pravniški državni izpit. Delo direktorice Službe družbenega knjigovodstva, podružnice Murska Sobota, je opravljala osem let, nato pa je še devet let, do februarja 2004, opravljala funkcijo članice in prve namestnice predsednika Računskega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani. Od leta 1994 do nastopa funkcije ustavne sodnice je na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru predavala delovno pravo. Na isti fakulteti je bila predstojnica inštituta za delovna razmerja in socialno varnost ter nosilka in predavateljica predmetov Proračunsko pravo in Državna revizija magistrskega študija na področju davčnega prava in magistrskega študija na področju delovnega prava, kjer je predavala individualno delovno pravo in bila tudi nosilka tega predmeta. Opravljala je več pomembnih funkcij: dva mandata je bila predsednica senata Sodišča združenega dela v Murski Soboti; en mandat poslanka zbora občin Skupščine Republike Slovenije; več kot 20 let je bila predsednica senata častnega sodišča pri Gospodarski zbornici Republike Slovenije; članica Sodnega sveta; predsednica Komisije za razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor; predsednica Komisije za razlago Kolektivne pogodbe za dejavnost lesarstva v Republiki Sloveniji; predsednica programskega sveta znanstvene fundacije dr. Vaneka Šiftarja; predsednica Kmetijsko turistične zadruge Žitek, Čepinci. Je članica Komisije za državni pravniški izpit in članica Pomurske akademsko znanstvene unije (PAZU). Njena bibliografija obsega okrog 240 bibliografskih enot pretežno s področja delovnega prava, proračunskega prava in državne revizije. Pomembna med njimi so: Zaposlovanje in deagrarizacija pomurskega prebivalstva, 1992; Zakon o računskem sodišču s komentarjem, 1997; Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem, 2008, soavtorica; Proračunsko pravo, 2007, soavtorica; Individualno delovno pravo, 2004; Autonomnost postupka nadzora računskog suda Republike Slovenije, 1996; Termination of Employment Contract at the Initiative of the Employer in the Republic of Slovenia, Die Kündigung aus wirtschaftlichen Gründen und ihre Beschränkungen im internationalen Vergleich, 2008. S prispevki je sodelovala na številnih konferencah in posvetovanjih doma in v tujini. Funkcijo ustavne sodnice je nastopila 28. septembra 2010.

 

Špelca Mežnar (1976) je diplomirala (1999), magistrirala (2002) in doktorirala (2005) na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in je docentka za področje civilnega in gospodarskega prava. Opravila je specialistični študij evropskega prava Univerze Cambridge (2000) ter študirala mednarodno in ameriško avtorsko pravo na Franklin Pierce Law Center v ZDA (2001). 
Leta 2003 opravila državni pravniški izpit, leta 2005 je prejela nagrado za »mlado pravnico leta«. Ukvarja se s pravom intelektualne lastnine, pogodbenim in odškodninskim pravom. Izdala je monografijo in redno objavlja strokovne in znanstvene članke doma in v tujini. Aktivno govori angleški, nemški in hrvaški, pasivno pa italijanski jezik.

 

Ivan Robnik je leta 1973 diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Po nekaj letih dela v gospodarstvu in opravljenem pravosodnem izpitu je bil leta 1979 imenovan za sodnika takratnega Sodišča združenega dela v Celju. V delovnem in socialnem sodstvu je deloval več kot 37 let in ob koncu leta 2016 zaključil svojo sodniško kariero kot vrhovni sodnik svetnik in vodja Delovno-socialnega oddelka na Vrhovnem sodišču. Kot višji in pozneje vrhovni sodnik je aktivno sodeloval na mnogih strokovnih in izobraževalnih srečanjih. Je avtor številnih strokovnih člankov s področij delovnih razmerij in postopka v delovnih in socialnih sporih. Sodeloval je pri pripravi zakonodaje s tega področja, zlasti Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), ter v strokovnih skupinah za pripravo sprememb in obeh zakonov o delovnih razmerjih (ZDR in ZDR-1). Po upokojitvi leta 2017 področje svojega strokovnega delovanja še vedno aktivno spremlja.

 

Martina Šetinc Tekavc je diplomirala leta 1997, leta 1999 pa je opravila pravniški državni izpit. Medtem ko je bila na katedri za pravo Ekonomske fakultete v Ljubljani zaposlena kot asistentka, je leta 2000 magistrirala s temo Mediacija kot metoda alternativnega reševanja sporov, leta 2004 pa doktorirala z disertacijo Konkurenčna prepoved v statusnih, pogodbenih in delovnih razmerjih na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Pozneje se je zaposlila kot svetovalka na Ustavnem sodišču, leta 2007 pa je bila izvoljena za okrožno sodnico na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Po imenovanju za višjo sodnico je sprva delala na oddelku za izvršilno sodstvo na Višjem sodišču v Ljubljani, zdaj pa je zaposlena na oddelku za individualne in kolektivne delovne spore na Višjem delovnem in socialnem sodišču. Njeno publicistično delo zajema več deset strokovnih in znanstvenih člankov ter nekaj knjig, kot predavateljica pa redno sodeluje na različnih seminarjih in izobraževanjih (na primer na sodniških šolah). Je članica Društva za delovno pravo in socialno varnost ter mediatorka in članica Društva mediatorjev Slovenije.


  • Popolna ponudba raznovrstnih pravnih vsebin
  • Dolgoletna tradicija z vami že od leta 1958
  • Pomoč pri nakupu 01/ 30 91 820

LEXPERA d.o.o.

Tivolska cesta 50

1000 Ljubljana

E-mail: prodaja@gvzalozba.si

Telefon: 01 30 91 820

Fax: 01 30 91 815